Dve stvari, ki se reeedko zgodita …

… še vedno danes (to je tisti četrtek, ki na zunaj ne izgleda nič posebnega, v sebi pa skriva vulkan …)

Ej, saj veš, da te Jezus vedno gleda s pogledom ljubezni, kajne?!
In, ne boš verjel/a (Ker je večina všečkov s strani ženskega spola, je pač prav, da se potrudim in dodam še “a”, kajne možakarji?), tudi mene in tudi tistega zoprnega tipa, ki ti je pokvaril dan … Jezus, že ve, kaj dela!

Prva neverjetna stvar, ki se je zgodila danes, je, da sem pospravil svojo kopalnico … (Dame se verjetno sedaj na skrivaj zgražate, a upam, da zaradi tega ne boste nehale brati tega bloga …)

Druga, veliko pomembnejša – saj ne, da čista kopalnica ne bi bila pomembna – pa je, da sem včeraj izvedel, da je moj svak Jan – oteževalna okoliščina neverjetnega podviga je, da je Belgijec, ki prave hribe vidi šele, ko pride v Slovenijo – pred dvema tednoma šel na Stol.
Sam. Peš od naše hiše na Rečiški 25 na Bledu do vrha Stola in nazaj!!!
Na Bledu se še ni slišalo kaj takega (to pravi tudi moja mami in ljudje, ki tam živijo že več kot 70 let) – da bi šel kdo kar od doma peš na Stol.
To je 7 km do Žirovnice, pa 1500 višinskih metrov gor, pa 1500 višinskih metrov dol, pa 7 km nazaj do Bleda.
Jan, kapo dol!!! Ponosen sem nate!
Samo še Triglav mora pasti, pa oba z Eddy-jem dobita slovensko državljanstvo!!!

Gospod Bog, ti si pa res velik!!!

V Kristusu

br. Jaro

Rezultat iskanja slik za vzpon na stol

MOJA MAMI, SMET IN NACE

Četrtek, 30. 8. 2018 – en povsem navaden dan, poln priložnosti za ljubezen

Mir in vse dobro v Kristusu!

Najprej opomba: Da se mi ne bi ponovno zgodila dlajša “blogovska črna luknja”, hitim pisati pred jutranjo molitvijo … Dan bo verjetno spet zelooo poln …

Moja mami … ženska, zaradi katere sem to, kar sem. Oseba, ki je nosila velika bremena mojega odraščanja, steber naše družine in moja zaupnica.
Včeraj sva skupaj preživela dve sveti uri:
Šla sva na sprehod na Turnč, k naši podružnični cerkvici sv. Andreja. Hodila sva počasi, ker mami ni več mlada – 75 let ima – in ker v teh zadnjih dneh čuti močne bolečine v hrbtu. A prav ta umirjeni tempo naju je odprl v pogovor, predvsem pa v zaznavanje, kako dragocena sva drug drugemu. Vedno, kadar sva sama – žal nama premalokrat omogočim to izkušnjo – greva v globino …
Na Turnču sva se usedla na klopco pred cerkvijo in zmolila za vse najine, žive in še bolj žive (beri: pokojne), za Rčičane, Blejce, našega župnika Janeza. Gospod, hvala, ker si naju slišal!
Ko sem se popoldne vrnil domov v Škofjo Loko, me je čakalo srečanje z dekletom, srednješolko, ki tako lepo in pristno išče poti ljubezni v svojem mladem življenju. Po njeni odprtosti in zaupanju tudi mene vabiš, Gospod, da se ti bolj odprem…
To včerajšnje popoldne je bilo res nekaj posebnega.
Po pogovoru sem se sprehodil okrog samostana. Naproti mi je prišel fant z rolko v levi roki. Preden sva se srečala, se je usmeril na drugo stran ceste. Zdelo se mi je, da se mi hoče ogniti. A ko sem se sklonil, da bi pobral embalažo soka, ki je zavržena ležala na pločniku, sem opazil, da je on nameraval storiti isto … Nasmehnila sva se drug drugemu in se srečala z očmi. Gospod, hvala, ker celo smeti uporabljaš za vstopna mesta za srečanja …
Po maši na Suhi sva se dobila s Katarino. Ta najina srečanja! Hvala, Katarina, ker se ob tebi čutim slišanega, spoštovanega, ODLOČNO nežno ljubljenega.
In za večerjo – v bistvu vam ne bi smel povedati, da je bila ura že čez deset – sem si privoščil loški kebab … Ko sem stal v vrsti, se mi je približal simpatičen fant in me vprašal: “Me še poznate?” Bil sem v civilu, tako da sem bil kar malo presenečen, da je on prepoznal mene. Bil je Nace, življenja poln, iskren fant, s katerim sva se srečala v pripravi na birmo. Nace, hvala, ker se nisi potuhnil in se delal, kot da me ne poznaš!
In za lahko noč – pred slastno večerjo – si me obdaril še ti, Matej. Ne boj se! Tistim, ki Boga ljubijo, VSE pripomore k dobremu! In ti ljubiš, to vidim …

Dragi sopotnik, draga sopotnica, v Kristusu se nama tudi danes ponuja življenje!

Greva? Ja, greva!

brat Jaro

Rezultat iskanja slik za rolka v roki

BRAVO, OČKA …

Nedelja, 26. 8. 2018 – 6.20

Mir in vse dobro v Kristusu!

Utrujen sem … Poletje je bilo tako polno, da mi še sedaj teče čez rob …
Hvaležen za vse svete priložnosti za srečanja, se trenutno zahvaljujem predvsem za vsako urico, ki jo lahko prespim – podnevi in ponoči.

Ker pa se bojim, da ne bi preveč življenja odteklo mimo mene, se vsaj na kratko oglašam s tem zapisom … Hvala za potrpežljivo čakanje čez poletje – res je bilo toliko življenja, da sem komaj preživel …

V četrtek zvečer me je Janez peljal na Homec – dragi klanovci, žal res nisem zmogel biti z vami, pa čeprav vas imam iz srca rad. Včasih celo ljubezen ne zmore več prepričati telesa naj vztraja …
Ko smo se peljali skozi Vodice, me je osrečil preprost prizor:
Očka, kar nekaj mlajši od mene, je neizmerno užival, ko je gledal svojo hčerkico in njenega mlajšega bratca, kako navdušeno skačeta po veliki luži. Je res, kar vidim?! Kaj res še obstajajo starši, ki svojim otrokom pustijo skakati po lužah in hkrati neizmerno uživajo, ko jih občudujejo!!! Potem pa res ni vse na tem svetu tako črno, kot pravijo …

Bravo, neznani očka! Hvala, deklica in deček!
Ker sem vas videl, vem, da bom tudi sam še kdaj skočil v kakšno lužo – in vem, Očka, da boš silno užival, ko me boš gledal tako sveto otroškega.

Bodi dobro – v Gospodu, seveda!

brat Jaro

Rezultat iskanja slik za otrok v luži

CIRILU …

Danes, 24. 8. 2018

Pesniki v nasprotju s filozofi ne ponujamo resnice,
ampak odprta vprašanja ljudi, ki resnico iščejo.
Najti pa jo mora vsak sam.
Moraš vedeti, kaj si in kakšen si.

Ciril, hvala za te besede in mnoge druge, zaradi katerih je ta naš svet bolj živ, bolj svetel …
Tvoje neutrudno iskanje, tvoja hoja za srcem, tvoj pogum biti živ … Hvala za tvoj dar, brat Ciril.

Sedaj sva v Kristusu še bolj eno!

tvoj brat Jaro

https://www.mladina.si/media/www/slike.old/mladina/zlobec6.jpg        Rezultat iskanja slik za ciril zlobec

Gospod, to je najin boj za mlade

… še vedno ponedeljek, 2. 7. 2018

Hvaljen Jezus!
In mir in vse dobro v Njem!

Pred dobrima dvema urama sva se razšla z mladeničem, ki bije težek boj za svobodo srca. Ganljivo ga je bilo poslušati, kako hrepeni po življenju in ljubezni, in moje srce je jokalo, ko je spregovoril o svoji temi, nemoči, verigah …
Že nekaj let sem trdno prepričan, da je boj za mlade ključna naloga v tem svetu.
V 1. Petrovem pismu je napisano, da hudič hodi okrog in išče, koga bo požrl in da se mu moramo upreti trdni v veri. A kako naj se mu uprejo tisti mladi, ki v veri niso trdni, ker Jezusa še ne poznajo dovolj, da bi mu zaupali.
Midva, draga sestra, dragi brat, se morava boriti zanje! Tako kot Epafra, za katerega Pavel v Pismu Kološanom pravi, da se v svojih molitvah bojuje za brate. Gre za boj na življenje in smrt! Resen in resničen boj! Obleciva torej Božjo bojno opravo, ki jo isti Pavel zelo jasno predstavi v 6. poglavju pisma Efežanom.

No, s fantom, saj je v bistvu že mlad moški, sva si pogledala tudi video Lifehouse (prosim, poglej ga – tu je povezava: https://www.youtube.com/watch?v=cyheJ480LYA ).

Solze …
… na njegovih licih …
… in v mojem srcu!

V Kristusu
br. Jaro

Vp 6,12

https://i.ytimg.com/vi/8VGwVtYxEy8/maxresdefault.jpg

Jezus, kako drhtiš v novomašnikovih rokah

Ponedeljek, 2. 7. 2018 – en tak povsem navaden izredno bogat dan

Mir in vse dobro!
In naj bo vedno in povsod hvaljen Jezus Kristus!

Včeraj sem bil na novi maši našega brata Mira Pavška …
Bilo je lepo – globoko – rodovitno – sveto!

Ne bom našteval vseh besed, srečanj, žarečih obrazov in nasmejanih oči (p. Rupnik pravi, da se človek smeje z očmi in ne z usti).

Tole pišem samo zato, da bi ti povedal, kako je Jezus v sveti hostiji drhtel v Mirovih rokah.
Tisti, ki ste bili tam, mi boste seveda oporekali, da se je le Miro tako tresel zaradi treme, a ne bom se dal prepričati.
Kaj ne bi Gospod vsemogočni Bog brez težav umirli Mirovih rok?! In zakaj jih ni?!
Glas Duha mi pravi, da je Oče resnično hotel pokazati, kako Jezus drhti v ljubezni, ko ga v rokah drži novomašnik – svež v svoji podaritvi občestvu Cerkve, da bi sestre in bratje živeli!

Hvala, brat Miro, ker si kljub tresočim rokam Gospoda Jezusa dvignil visoko! Tako visoko, da sem tudi sam lahko videl Jezusovo drhtenje in še enkrat spregledal, kako velika je skrivnost Očetove ljubezni v evharistiji.

Dvigajte, dragi novomašniki, visoko dvigajte Jezusovo presveto telo … da bomo tudi v rutini otopeli reveži onemeli nad Skrivnostjo!

Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu!

br. Jaro

(namesto fotografije pa se, prosim, poglej v ogledalo in občuduj Kristusovo navzočnost v sebi …)

Marija, ki se smeje sestram uršulinkam

Petek, 22. 6. 2018
(škofjeloški kapucini praznujemo obletnico posvetitve naše cerkve sv. Ane)

Mir in vse dobro – v Kristusu, seveda!

Saj verjetno že veš, da kadarkoli grem k sestram uršulnikam, Gospod pripravi kaj posebnega. In danes sem šel …
Tako kot se spodobi, se bom najprej zahvalil … (Oče, malce počakaj, ti boš na vrsti na koncu – pa saj  vsaka zahvala tvojim otrokom tudi tebi dobro dene, kajne?)
Najprej hvala vam, Minka, za prevoz, prijeten pogovor in informacije o Borisu in Matjažu (Pred 35-imi leti sta bila moja vzgojitelja v koloniji na Stenjaku. Od takrat jih nisem nikdar več videl, a sta ostala v mojem srcu živa vse doslej. Kar sveto srhljivo se počutim ob zavedanju, kako se lahko s svojimi dejanji, zgledom, … vpišemo v srce mladega človeka). Potem hvala tebi, s. Irena za prijazen jutranji pozdrav in nasmeh. In vsem vam drage sestre, ker me sprejemate potrpežljivo in dobrohtno. In na koncu tebi, s. Marta, za prevoz nazaj v Škofjo Loko in podeljene misli.

Sveta maša je tekla mirno. Sveto uresničevanje odrešenja je malce zmotilo samo moje pametovanje, a sestre so ob srečanjih z menoj na ta kapucinski vložek že navajene, tako da se niso kaj dosti vznemirjale – ali pa se znajo samo tako dobro premagovati (sestre??).

Na koncu pa češnja na evharistični torti …
Med sklepno pesmijo – vem samo, da je bila Marijina – sem se zazrl v oltarno podobo Marije z Jezusom. Prvič sem jo zares pogledal. In videl? Videl, da Marija ni manekensko lepa, da je njen nos malce velik in tudi obraz ni povsem simetričen. A tu se Marija smeje! Resnično, njene ustnice so zelo očitno raztegnjene v nasmeh. In tudi Jezus v njenem naročju se smeje. Kako se ne bi, ko pa je v objemu nasmejane Matere?!
Zakaj se smejita? V bistvu ne vem. Slutim pa, da ima to nekaj opraviti z Očetovo ljubeznijo …

Me pa še nekaj zanima: sta se smejala že, ko ju je slikar ustvarjal, ali pa so se njune ustnice počasi, dan za dnem, ob opazovanju sester v kapeli, razlezle v nasmeh?

Hmm … Kdo bi vedel …

Očka, hvala za ta dan in vse v njem! Ti veš …

V Kristusu
br. Jaro

Povezana slika

Živeti z odprtimi vrati

Torek, 19. 6. 2018

Hvaljen Jezus!
Mir in vse dobro v Gospodu!

Ura je tri minute do desetih zvečer in ravnokar sem se vrnil iz spovednice. Pri naših vratih je namreč pozvonilo dekle in prosilo za spoved! Hvala ti, Oče, da sem bil tokrat ravno jaz poklican, da posredujem tvoje usmiljenje v tvojem ljubljenem sinu Jezusu Kristusu. Hvala, ker si mi dal v živo okusiti delovanje svojega Svetega Duha v življenju mladega dekleta. Čudežno lepo!!!

Ta živa izkušnja in pretekla dva dneva, ki sem ju preživel na taborni šoli za skavtske duhovne asistente, me neomajno potrujejta, da ti Gospod deluješ v mladih srcih in po njih svetu razodevaš svojo Ljubezen. Prosim te, dragi prijatelj, ki bereš, nikdar, nikdar  ne nasediva hudičevi skušnjavi, da so mladi pokvarjeni, da ni vredno izgubljati časa zanje, da je ves trud vložen vanje, vržen proč … Ni res!!!

No, tokrat bi rad s teboj delil košček svojega notranjega življenja …
Saj veš, kajne, da je Božja beseda dvorezen meč, ki zareže do ločitve duha in duše v nas (duša je v tem primeru duševni človek, za Boga zaprti, njegovi ljubezni neposlušni del naše notranjosti …)?
In to, da Bog preseneča, da se ne da ujeti v naše predstave in kalupe, tudi veš, kajne?
In da to velja tudi za odlomke Svetega pisma, ki so “zlajnani”, ki smo jih slišali že tolikokrat, da jih znamo skoraj na pamet, tudi veš, kajne?

No, tole je odlomek o Gospodovem oznanjenju Mariji (Lk 1,26-38) prebudil v meni (srčno upam, da sem v dobri družbi, da je kje že kakšen cerkveni oče slišal podoben navdih Duha):

ANGEL JE STOPIL K NJEJ

Kako je lahko angel kar vstopil? Kaj ni bilo vrat? Kako, da ni potrkal?

Marija je imela vrata neprestano odprta za obiske!!! In tudi za Obiske!!!
Marijin način bivanja je bil: PRI ODPRTIH VRATIH!

To je ja NEVARNO! Ja, je!
Zelo nevarno! Lahko te obišče Bog in te povabi na pot ljubezni!

Moja vrata so običajno zaprta.
Kdor pride, mora pozvoniti in jaz skozi režo v vratih skrbno preverim ali je vreden zaupanja!
“Kdo je?”
“Angel.”
“Ne me zezat! Kakšen angel neki?! Povej, kdo si!”
“Angel sem!”
“Ne zafrkavaj me. Nimam časa za neumnosti … Poberi se!”

In angel je šel od mene.
Brez Srečanja!!!

In ko se je obrnil in se lahkotno dvignil v Nebo, sem videl njegova krila …

In sedaj upam …
In čakam, da bo ponovno potrkal …
Saj je vendar tvoj glasnik, Ljubezen!

V Kristusu
tvoj brat Jaro

https://charismamag-secure-charismamedia.netdna-ssl.com/images/archives/articles/Blogs/The-Plumb-Line/knocking-on-door.jpg

Eno tako preprosto romanje v “študenta v Rožni”

Sobota, 9. 6. 2018 – goduje sv. Primož

Mir in vse dobro v Gospodu!
Hvaljen Jezus!

Moram priznati, dragi bralec, da sem se kar težko spravil k pisanju … Ker pa vem, da se lahko hitro zgodi, da se moji zapisi ponovno razredčijo samo na nekaj na leto, sedim v tej zgodnji jutranji uri (pet čez pol šesto je) za računalnikom in delim svoje življenje s teboj …
Pred dnevi sem poromal v študensko naselje v Rožni dolini v Ljubljani. Morda se ti na prvi pogled to res ne zdi kakšen poseben romarski kraj, prej nasprotno, a če skupaj pogledava za kuliso zaznavnega, bova odkrila, da je v naši ljubi domovini le malo krajev, ki bi bili tako polni hrepenenj, načrtov, iskanj. In midva veva, da je vsako pristno človeško hrepenenje – pa čeprav se navzven kaže v zelo čudnih, včasih celo perverznih oblikah – klic k Bogu, žeja po Bogu.
Torej je študentsko naselje v Rožni dolini resnično romarski kraj.
Pred več kot dvajsetimi leti sem tudi sam preživel nekaj let v njem. Bila so to leta veselja, sporoščenosti, intenzivnih odnosov, pa tudi leta žuriranja, neodgovornega zapravljanja časa in talentov, iskanja sreče v nebistvenh stvareh … A za mnoge med nami je bilo tudi takšno obdobje potrebno, da smo odkrili, da uživaštvo res ni pot do osebne izpolnitve in sreče.
Veliko smo prežurirali in nemalokrat sem se šele naslednji dan, z “mačkom” in praznino v srcu, vprašal: “Jaro, pa je to res to?!”
No, danes, po dobrih dvajsetih letih, sem trdno prepričan, da je življenje več kot tarok in pijača. In zato, tudi na osnovi svoje osebne izkušnje, nenehno ponavljam mladim, da je logika sveta “uživaj, dokler si mlad” laž in da je mladost čas za junaštva …

No, v sredo sem poromal v Rožno. Ni šlo za moje prvo romanje. Pred dvema mesecema sem že bil tam. Gospod je obakrat potrdil mojo pot z nepričakovanim pozdravom: “Hvaljen Jezus!” – prvič iz ust študenta ob vstopanju na 14-ko, drugič me je s tem svetim pozdravom nagovoril šofer 9-ke. Gospod Jezus, bodi hvaljen tudi med študenti v Rožni dolini!
Namenoma sem izstopil na drugem koncu “študenta”, da sem lahko poromal mimo 1-ke, v kateri smo z Andrejem počeli marsikaj, da sem s pogledom blagoslovil 4-ko, kjer se je začela moja študentska kariera in kjer sva s cimrom Matejem delila življenje, da sem šel mimo 13-ke, v kateri sem tri tedne spal na tleh pri sestri – Renata, hvala – in da sem končno vstopil v 12-ko, nekoč moj dom, sedaj pa dom Jožeta, Veronike, Marije Klare in Dominika. Zaradi njih sem prišel …

In vsi spomini – ogromno jih je – so se prelili v sedanjost. In moje srce je blagoslovilo vse, ki svojo mladost preživljajo tukaj. In prosil sem Gospoda, naj jim bo blizu, naj pošlje svoje svete angele, da bi jih obvarovali zla. Predvsem zla neodgovornega uživanja, lenobe in zapravljanja življenja! (Še vedno sem prepričan, da je uživaštvo hujši strup kot heroin …)

Vem, zelo jasno se zavedam, da sem poklican v sveti boj za mlade! Bojujva se skupaj zanje, dragi bralec, draga bralka!

Oče naj te objame po nežnih rokah Device Marije!

brat Jaro

Rezultat iskanja slik za študentsko naselje rožna dolina