Moj molk ni praznina je le bolečina …

… srca, ki poka po šivih zaradi polnosti življenja,
ki pa ga ni sposobno preliti v besede …

Rad bi pisal, a le stežka stopam iz izziva v izziv.
In ko sedem zvečer pred računalnik, ne morem … Roke mi onemijo in besede ostanejo v globini …

V meni živijo zapisi, ki ne vem, če jih boš lahko kdaj bral/a.
Življenje me odnaša kot krhko lupino in plovem vse dlje in dlje … In srčno upam, da se v Jezusu pretakam v večnost!

brat Jaro

P. S. V meni živijo:
– TURISTIČNI EL CAMINO
– VINCENT, MOJ BRAT
– GOSPOD JANKOVIČ IN APOSTOL MATEJ
– EVGENIJA IN UBOGI PES
– RANE, KI SVETIJO, IN TISTE, KI SAMO BOLIJO
– BLAGOSLOVLJENA VODA BLEJSKEGA JEZERA