PRIMOŽ ROGLIČ

Petek, 28. 7. 2017
(dan po kolesarskem kriteriju v mestecu Herentals (BE))

Hvaljen Jezus – mir in vse dobro v Gospodu!

Upam, da ti dejstvo, da se oglašam že drugič v tako kratkem času, ni vzelo sape. No, kakšno pozitivno presenečenje z moje strani pa že mora vsake toliko časa zagledati svetlobo sveta …
Te misli pišem v Overpeltu na severovzhodu Belgije, kjer preživljam dopustniške dni z mamo in sestrino družino. Moja sestra je že petnajst let poročena z Janom in za dom sta si izbrala to mestece v Limburgu. Vsake nekaj let sem tudi sam deležen njihovega gostoljubja in priznati moram, da se v Belgiji dobro počutim.
V posebno veselje mi je, kadar si z Janom privoščiva moški večer. In včeraj sva si ga …
Ponudila se nama je priložnost, da se sprostiva ob spremljanju kolesarskega kriterija – dirke, ki je potekala v dvokilometrskih krogih po mestnem središču Herentalsa. In zakaj sva izbrala prav to možnost? Seveda! Na dirki je nastopil tudi naš slovenski junak Primož Roglič! Jan, ki je kolesarski navdušenec, in njegov oče Eddy, ki je do ušes zaljubljen v Slovenijo, sta me presenetila s podrobnim poznavanjem Rogličeve zgodbe. Lepo je videti, da tudi njima vse, kar je povezano s Slovenijo, veliko pomeni.
In sva šla …
Sam sem oblekel živo-zeleno majico z napisom Slovenija (darilo mojih bratov v Ljubljani), Eddy naju je oskrbel z dvema slovenskima zastavama in bila sva enkratno navijaško opremljena … in tudi razpoložena.
Na dirki sami sva med gledalci precej izstopala, saj drugih zastav v bistvu sploh ni bilo. Midva pa sva ponosno mahala z njima in ko se je mimo naju pripeljala kolona kolesarjev, naju je Primož Roglič pozdravil z gesto odobravanja – in to dvakrat! Ko sem opozoril Jana, da bo Primoža z lahkoto prepoznal po velikem križu, ki ga ima vtetoviranega na desni roki, sem se v mislih sprehodil do ozadja te tetovaže. Spraševal sem se: Kdaj in zakaj se je Primož dal zaznamovati z znamenjem našega odrešenja? Kaj mu to znamenje pomeni? Kako živi svoj odnos z Jezusom? … Njegov križ je postal zame prava mala kateheza. Upam, da nisem bil edini …
Spomnil sem se, da sem nekoč slišal, da v nekaterih vzhodnih krščanskih cerkvah novokrščencem na zapestju vtetovirajo križ – kot trajno znamenje pripadnosti Kristusu. Da bi jih vedno spominjal na to, da so Njegovi, in da bi vedno pogumno brez besed pričevali za Gospoda … Je s Primožem podobno?
No, z Janom sva preživela prijeten večer, ki se je na poti nazaj domov razvil v globok pogovor o smrti, Bogu, zvezdah, hrepenenju … Primož Roglič sicer ni zmagal – bil je peti – a je s tem, kar je, v meni odprl veliko vprašanj …
In danes, po prespani noči, iz vsega srca kličem blagoslov Vseljubečega nad Primoža in vse športnike in športnice – da jih svet vrhunskega športa, ki je vse bolj podoben gladiatorstvu, ne bi odtrgal od ljubezni do Gospoda ter bratov in sester. In da bi vse svoje napore ter zmage in poraze živeli v veselju, hvaležnosti in predanosti Gospodu!

Bog te blagoslovi po Mariji!

brat Jaro

Rezultat iskanja slik za primož roglič

https://farm5.static.flickr.com/4319/35404203413_a20ecf5de1_z.jpg

SLOVO

Ponedeljek, 24. 7. 2017 – sv. Krištof

Hvaljen Jezus!
Mir in vse dobro v Gospodu ti želim!

Ura je 3.52 zjutraj. Zbudil me je rahel dež, ki na sosedovi strehi igra svojo melodijo. V bistvu pa sem prepričan, da sem se zbudil predvsem zato, da sem videl SMS prijateljice, ki je v veliki stiski. Poslala mi ga je sredi noči, kar pomeni, da ji mora biti res težko … Gospod Jezus, samo v tebi jo lahko dosežem in objamem. Prosim te, umiri ji srce in daj ji moči, da zdrži to težko pot skozi temine duše …

Danes sem zadnji dan navzoč v štepanjsekm samostanu: poslavljam se namreč iz župnije sv. Štefana in se dopravljam novim izzivom naproti. Moj novi dom bo škofjeloško bratstvo. Veselim se, a hkrati se moje srce v bolečini poslavlja od vseh bratov in sester, s katerimi smo zadnjih šest let skupaj živeli, hrepeneli, iskali … Toliko lepega je bilo!
Lepo je bilo tudi včerajšnje slovo pri treh dopoldanskih mašah. Sam sem v zahvalo spregovoril par preprostih besed in potem z odprtimi usti poslušal, kako so me v teh letih doživeli župljani te žive ljubljanske župnije. Besede, ki so mi jih trije govorci izrekli v slovo so me utrdile predvem v enem: v prepričanju, da si ti, Gospod, res velik v svoji ljubezni in da znaš tudi nevrednega služabnika uporabiti kot orodje za rast svojega kraljestva. Ko sem poslušal besede, namenjene meni, bi včasih želel kaj pripomniti, a sem molčal. Saj vendar pogled brata, sestre, ki z dobrohotnostjo gleda name, razodeva tudi tvoj pogled, Jezus! In kakor  bratom in sestram v spovednici mnogokrat naročam naj ti večkrat zastavijo vprašanje: “Gospod, kako me ti vidiš v tem trenutku?”, tako sem se tokrat sam prepustil tvojemu pogledu … Hvala ti, ker sem tako lep, dober in dragocen v tvojih očeh! Če bi namreč poslušal le glasove, ki mi kažejo mojo nepopolnost, majhnost in grešnost, bi izgubil pogum za življenje in oznanjevanje! O, kakšno veliko veselje bi s tem naredil hudiču! Tega pa nočem …

Zunaj je še temno.
Ti, Jezus, pa v moji notranjosti prižigaš ogenj, ki razsvetljuje in greje.
Še enkrat več lahko potrdim besede tvojega velikega učenca brata Rogerja iz Taizeja: “Njegova ljubezen je ogenj!”
Ja, tvoja ljubezen je živ ogenj, ki použiva vse, kar ni zaznamovano z ljubeznijo, in očiščuje vse, kar mora biti očiščeno … Kako dobro se je tudi v teh vročih dneh “pogreti” ob tebi!

V srcu nosim cel kup zahval, množico obrazov in življenjskih zgodb! Kako bogat sem, bratje in sestre iz štepanjske fare, ker vas poznam, ker sem smel živeti z vami!
Naj vas Vseljubeči blagoslovi po Devici Mariji!

brat Jaro

P. S. Pa spomni se kaj pred Gospodom na dekle, ki sem jo omenil zgoraj … Potrebuje najino molitev!

Povezana slika