Petek, 30. 8. 2013

Mir in vse dobro v Gospodu!
Čas je, da prekinem blogovski post in s teboj podelim nekaj utrinkov iz zadnjih dni. Priznam, prsti mi po tipkovnici tečejo le stežka, a kot je včeraj rekla moja prijateljica, dobro se je potruditi, da drugim narediš veselje.
Zadnjih nekaj dni sem preživel pri sv. Jožefu nad Celjem. Skupnost mladih duhovnikov – v katero po letih sicer ne spadam več, po obveznostih pa – se je zbrala na duhovniškem seminarju 5+2 (5 hlebov + 2 ribi). Gre za obliko trajnega oblikovanja za duhovnike nekaj let po mašniškem posvečenju, ki omogoča odpiranje različnih tem, ki so aktualne za mašnike v tem obdobju.
Sam sem se znašel v tem občestvu, ker še nisem opravil vseh obveznih seminarjev. In čeprav sem že 12 let duhovnik (ali pa šele, kakor koli se vzame), sem vesel, da sem lahko skupaj z brati v duhovništvu odkrival pota nove evangelizacije v Cerkvi na Slovenskem. Na začetku sem se sicer počutil kot stari oče med mladci, potem pa sem se sprostil in začel uživati.
Najbolj me je nagovorilo ozračje medsebojnega zaupanja, ki se je vzpostavilo. Lahko smo spregovorili tudi o težkih, zahtevnih temah, ki jih ponavadi ne odpiramo tako zlahka. Govorili smo o ranah Cerkve in o naših ranah, pa skupaj iskali nove poti evangelizacije. Iskali smo podobo duhovnika za prihodnost in se strinjali, da bi ta moral biti čutečega, preprostega, pogumnega srca, da bi moral biti pravi duhovni oče z občutkom za Svetega, mož molitve in evharistije. Vsi hrepenimo po tem, da bi bili takšni, a nam mnogokrat še ne uspeva.
Zato se sam obračam nate, ki to bereš, in te prosim, moli za duhovnike, moli za nas, ki nam je naložena tako lepa in odgovorna služba. Potrebujemo, potrebujem tvoje podpore, da bomo lahko svojo čudovito službo opravljali tako kot je Gospod imel v načrtu, ko nas je poklical. Hvala ti za vsak očenaš, vsak klic h Gospodu, vsak spomin!

Bodi dobro, bodi blagoslovljen/a!
Hvaljen Jezus!
BTB
brat Jaro

ČETRTEK, 8. 8. 2013 – SVETI DOMINIK

Hvaljen Jezus!

V tej vročini je dobro narediti nekaj prepiha, pa sem se odločil, da napišem par besed na blog, ki je že kar nekaj časa čakal, da se zgodi kaj zapisa vrednega.
Tokrat bi s teboj rad delil izkušnjo Duhovnih vaj v tišini malo drugače.
Imel sem priložnost, da se skupaj s s. Metko in osmimi mladimi iskalci Boga za štiri dni umaknem v tišino k Sv. Mohorju nad Moravčami in tam izkušam lepoto tišine z Bogom, pa tudi lepoto bratske in sestrske skupnosti.
Kako dobro je videti Božje delovanje v življenju tistih, ki ga iskreno iščejo. Hvaležen sem, da sem bil lahko kot spremljevalec priča moči Božje besede v srcih verujočih. Božja beseda je res živa in učinkovita, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in seže do srca.
Lepo je bilo živeti potopljen v Božjo navzočnost ter poslušati glas Svetega Duha, ki tako nevsiljivo, nežno, močno razodeva Jezusa Kristusa in vabi k hoji za njim.
Te duhovne vaje so bile malce drugačne, ker smo del dneva, po večerni maši med pripravljanjem večerje in večerjo samo, preživeli v bratskem občestvu, v pogovoru in sproščenem druženju. Tudi ta del našega bivanja je bil globoko zaznamovan z Božjo navzočnostjo, čeprav se je tišina prisluškovanja za nekaj časa umaknila veselemu spoznavanju darov v bratih in sestrah.
Po večerji smo skupaj pokleknili pred Jezusa v Najsvetejšem zakramentu in se ponovno potopili v zgovorno tišino v Njem.
S hvaležnostjo se oziram nazaj na te dni in prosim Gospoda, naj na pot tišine za Boga povabi še več mladih, še več fantov in deklet, mož in žena. Kličem pa poseben blagoslov na vas, dragi Anže, Jakob, Marko, Ana, Zala, Neža, Anja, Zala. Naj bo Gospod vedno z vami!

In naj bo tudi s teboj, ki to bereš! Bog te blagoslovi!

brat Jaro, kapucin