PONEDELJEK, 14. 5. 2012

Mir in dobro! Hvaljen Jezus!

Pred nekaj minutami sem se poslovil od dobre prijateljic – še več – od sestre v Gospodu in najino srečanje (po dolgem času) mi je spet dalo moči, da nekaj napišem na tale svoj vse preveč zanemarjeni blog.
Čeprav sva tokrat s prijateljico bolj “jamrala” in je bilo med nama čutiti težo življenja, ki ga živiva, pa sem iz pogovora izšel močnejši, odločnejši, bolj vesel… Iskren pogovor ima res veliko moč! Papež Pavel VI. je vedel, kaj hoče reči, ko je izjavil, da je dialog novo ime za ljubezen…

V tednih, ki so za menoj je teža depresivnega razpoloženja še kar močno pritiskala name in mi oteževala odločitve za dobro. No, tako pač je. Verjetno se bom moral počai sprijazniti z dejstvom, da bom za stvari, ki sem jih donedavna počel z lahkoto in veseljem, moral “po novm” vložiti veliko truda in premagovanja. Gospod, daj mi miru, modrosti in moči! Moč tvoje ljubezni naj zmaguje v mojih slabostih.

V meni pa odzvanjajo glasovi trpljenja, ki jih je življenjski veter prinsel do mojega srca. Prijatelj, mož in oče, ni zmogel več najti izhoda iz teme in je skočil z mostu. V moji notranjosti ostaja zapisan kot človek velikega srca, dobre volje, kot velik človekoljub. Kako krhko je življenje! Kako krhki smo… Gospod, bodi mu usmiljen sodnik in bogat plačnik!
In bolečina mlade mamice, ki je v šestem mesecu nosečnosti rodila mrtvega otroka, se me je tudi dotaknila in me zaznamovala. Počasi začenjam razumeti, da je tudi tako blagoslovljeno stanje kot j noečnost mnogokrat čas preizkušenj in trpljenja…Marija, varuj vse nerojene otroke in njihove mame…

varuj pa, Mati, tudi nas, ki se v tem mesecu zatekamo pod tvoj plašč! Otroke, mlade, odrasle – še posebej nas odrasle! Da bi bili vedno bolj tvoji in bi v svet – tako kot ti in s teboj – prinašali luč Jezusa Kristusa.

Bodi dobro! Bodi dobro v Gospodu!

brat Jaro