KLARIN DAN MLADIH

Ponedeljek, 23. 2. 2015 – sv. Polikarp

Hvaljen Jezus! Mir in dobro!

Iskreno: čeprav je ura deset dopoldne, bi se najraje vlegel v posteljo in še malo počil. Pred slabo uro sem prišel iz cerkve, kjer sem imel ponovno milost srečati se z Jezusom v evharistiji in pri češčenju po maši, a kljub temu moje telo kliče po počitku. Vendar vem zakaj…
S petka na soboto sem namreč skupaj z mladimi iz različnih koncev Slovenije (rekel bi, da nas je bilo okrog sedemdeset) prečul večino noči v molitvi skupaj s sestrami klarisami v Nazarjih. In ker moj “brat osliček” ni navajen takšnih naporov, še danes čutim prijetno utrujenost. Prijetna je zato, ker vem, da sem se utrudil v prizadevanju za dobro, v molitvenem bdenju pred Gospodom.
S teboj bi rad delil lepoto srečanja s sestrami klarisami in z Jezusom, ki pri njih resnično nikdar ni osamljen – če se o Njem sploh sme tako reči. Že kar nekaj let obiskujem Klerine dneve mladih, a sem vedno znova nagovorjen. Vse je zelo preprosto, takšno kakršne so sestre. Nekaj močnih, tehtnih besed predavateljev in pričevalcev – letos so bili to p. Peter Vrabec, Karel Gržan, prof. Anton Štrukelj in g. Jani Tušak – nekaj pesmi, predvsem pa molitev. Molitev!
Njeno moč je ob sestrah klarisah možno začutiti in jo ponovno odkriti. Vse svoje življenje so sestre posvetile grajenju skrivnostnega telesa Cerkve z molitvijo, postom, odpovedjo, zadoščevanjem. Strogost njihovega življenja ostaja sicer nam, občasnim obiskovalcem, dobro skrita, a z njihovih obrazov odseva skrivnostna svetloba, ki ne more izhajati od drugod kot pa iz globoke razlastitve in predanosti Gospodu Jezusu. Sestre so živo povabilo, da tudi mi vzamemo življenje iz milosti Božjega otroštva zares.
Kako prijajo srcu preprosti napevi psalmov – ničesar odvečnega ni v tem svetem molitvenem bogoslužju. Vse skupaj nas vodi k izpraznjenju za Gospoda, k poslušanju kako srce kliče: “Tvoje obličje iščem, Gospod!”, kako vsak utrip govori: “Gospod, kdo bi enak bil tebi?” In čeprav je bila ura že krepko čez dve zjutraj, ko smo se spravili spat, je bila to polna, blagoslovljena noč.
Lepo je bilo gledati in poslušati mlade – presenetljivo veliko je bilo fantov – pa čeprav nas je vse skupaj precej zdelovala utrujenost. Verujem, da je Gospod v teh urah v marsikatero srce zasejal seme tolažbe, upanja in moči za izzive, ki jih čakajo na življenjskih poteh. Naj bo Mati Marija z vami, dragi mladi!
Sestre klarise, hvala lepa, da ste nas sprejele! Ob vas se utrjuje naša vera v Jezusovo navzočnost v evharistiji, v delovanje Duha v Cerkvi in v neskončno Očetovo ljubezen. Bog vam povrni!

BtbpM

brat Jaro, kapucin