PONEDELJEK, 14. 1. 2013

Krščen sem – Bogu hvala!

V zadnjih dneh sem se pripravljal na krst dveh deklic, Estere in Anamarije. Pred menoj se je ponovno odprl čudoviti zaklad krsta.
Ko sem premišljeval o milosti, ki jo imamo kristjani, sem vedno jasneje čutil hvaležnost, da smem in morem živeti iz svetega krsta. Gospod me je nepreklicno, za zmeraj vzel za svojega!
Kako škoda je, da na dejstvo, da sem neizbrisno zaznamovan z Božjo ljubeznijo, večkrat pozabim. Mi je v spodbudo zgled Martina Luthra, ki si je v življenjskih preizkušnjah večkrat ponavljal: “Baptizatus sum! Krščen sem!” Spomniti se na to, da od krsta naprej pripadam Gospodu Jezusu, da ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni, je res lahko vir moči in olajšanja.

No, krst je bil lep.
Še posebej zato, ker je bil podeljen v občestvu, ki se res trudi živeti vero in Jezusovo ljubezen prinašati sodobnemu svetu. Gre za skupnost Emanuel, eno izmed mladih, a cvetočih poti duhovnega življenja v katoliški Cerkvi. Res sem vesel, da sem lahko nekaj uric preživel med njimi.
Bog daj, da bi bilo med nami vedno bolj živo hrepenenje, da bi se krstna milost v polnosti prelila v naše življenjske odločitve, da bi živeli kot ljubljeni, živeli kot krščeni.

Vse dobro ti želim!

BTBpM

brat Jaro

TOREK, 1. 1. 2013

Pozdravljen/a v novem letu!
Naj bo obilno blagoslovljeno!

V teh prazničnih dneh je ritem v našem samostanu resda malce počasnješi pa tudi številčno smo kar precej razredčeni (obiski doma, pa skupni oddih mladih bratov, pa obveznosti v Kančevcih…), a se še vedno dogaja marsikaj omembe vrednega.
Vedno mi je lepo, ko se z brati na vse tri svete večere zberemo k blagoslovu samostana in med petjem in molitvijo rožnega venca kličemo božji blagoslov na naš dom. Podoben blagoslov se mi je že kot otroku vtisnil v spomin, ko sta nas stara starša vsako leto znova popeljala po hiši s prijetno dišečim ognjem iz beganc (butar) in blagoslovljeno vodo. Na koncu smo se vedno ustavili pred jaslicami in zapeli kakšno božično.

Tokrat sem jaslice najgloblje doživel na sv. Štefana dan, ko sem z Brigito obiskal naše fante iz skupnosti Cenacolo v Škocjanu pri Novem mestu. V skupnosti je hvalevredna navada, da pripravijo žive jaslice. Koliko truda in energije je vloženo v pripravo le teh dobro vem, saj sem bil pred dvema letoma tudi sam udeležen v takšnem projektu v Varaždinu. Ne glede na vreme in temperature precej pod ničlo smo dan za dnem postavljali kolibe, mostove, ograje… Moja naloga – ki se je izkazala za precej zahtevno – je bila postavitev vodnjaka.
Moram priznati, da so bile jaslice v Škocjanu še lepše, kot pa smo jih takrat napravili mi. Vsa čast fantom! Tudi odigrali so jih profesionalno, kljub temu, da dež kar ni in ni hotel nehati. Bilo je hladno in mokro, a veselo in lepo. Po sami predstavi (če si ji lahko tako reče), smo skupaj doživeli še toplino hiše v Škocjanu. Nasproti mene je sedela družina iz Češke, ki ima verjetno tudi kakšnega fanta v skupnosti. Naj bo pot fantov in deklet v tej šoli življenja blagoslovljena!

Po končanih božično – štefanovskih obveznostih sem skočil domov. Še posebej sem se veselil srečanja s sestro in njeno družino. Živijo namreč v Belgiji in tako se vidimo le dvakrat letno. Ana in Nina sta obe že veliki punci, a sem kljub temu precenil njuno sposobno sestavljanja “puzlov”. Pa saj nisem kriv samo jaz… Na škatli je pisalo 9+ in nikakor nisem mislil, da se bomo s sestavljanko zabavali več kot tri ure. Ani sami je zanesljivo ne bi uspelo sestaviti. No, malce čez 23. uro je naša ekipa petih odraslih le končala z delom. Bogu hvala za potrpežljivost nekaterih!
V soboto smo skupaj okušali lepote zasnežene Pokljuke in po nekaj letih sem ponovno stal na smučeh. Še dobro, da proga ni bila zahtevna. Leta in kile se mi precej poznajo (predvsem slednje).
Tako v novo leto stopam z veliko željo, da bi spet malce poskrbel za svoje telo, da bi se prepbudil iz dremeža na področju fizične aktivnosti in izkoristil dobre možnosti, ki jih za to imam. Naj mi Gospod pomaga!

Vse dobro v novem letu še enkrat! Naj bo blagoslovljeno!

BTB
brat Jaro