VELIKE REČI JE STORIL MOGOČNI

Škofja Loka, 15. 9. 2017 – god žalostne Matere Božje

Hvaljen Jezus!
Mir in vse dobro v Gospodu!

Hej, pozdravljen/a! Kar ne morem verjeti, da je že več kot mesec dni od mojega zadnjega zapisa … Čudovit mesec, poln blagoslovov z vseh strani …
(Čeprav bi najraje začel s huronskim vriskanjem ob včerajšnji zmagi naših košarkarjev, pa se mi zdi nekako bolj v skladu z mojim poslanstvom in namenom teh mojih zapisov, da najprej vključim pogled vere. Čeprav s tem nočem reči, da ni možno tudi košarkarske tekme gledati z Božje perspektive. Celo prepričan sem, da je Gospod Bog včeraj zvečer zelo užival v igri naših košarkarjev. Verjetno še najbolj, ko mu je Goran Dragič dal slavo s trikratnim križem pred očmi vse Evrope!!!)
No, “uradni” del zapisa se torej začne tukaj …
Danes zjutraj me je pri molivi hvalnic prijetno presenetil odpev k spevu Hvaljen, ki se glasi takole: “Veseli se, žalostna Mati, po tolikih bridkostih sediš v nebeški slavi poleg Sina, kot kraljica vesoljstva.” “Veseli se, žalostna Mati”??!!! Kaj nekaj naj to pomeni? Saj ne vem, kako bi ta navidezni paradoks razložil, a v sebi čutim močno spodbudo, k iskanju veselja, ki zmore tudi znotraj preizkušenj življenja ohranjati srce živo, odprto, ljubeče. Ti “Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se!” iz Pisma Filipljanom (Flp 4,4) zveni poznano? Zmeraj!!! Gospod, daj mi to neugasljivo veselje, naj ga širim na vse strani sveta …
O koliko veselja mi je prinesel mesec, ki je za menoj!
Veselje na počitniškem tednu ADAM v Kančevcih, ko sem skupaj s stotimi otroki in dvajsetimi animatorji lovil črne merjasce (naš sopotnik je bil namreč Asterix) in na raznorazne načine slavil Boga.
Pa nepozaben teden na Kaprijah – veselja ob življenju v preprosti skupnosti sester in bratov res ni manjkalo. Hvala, ker ste me tudi letos sprejeli medse in mi omogočili še eno izkušnjo osrečujoče preprostosti!
Kaj naj rečem o potovalnem taboru Homške klape? Napor kolesarjenja, obilne porcije smeha in solze slovesa ob odhodu dragih prijateljev. A saj vsi vemo, da pride čas, ko je treba sprejeti odločitev in iti dalje. Ustaviti se bi pomenilo zamujati priložnost, da živiš zares …
In še ena doza veselja ob koncu avgusta: moj dragi “bratec” Grega je z Biljano stopil v sveti zakon. Bil sem privilegiran, da sem jima lahko v imenu Cerkve zagotovil Božjo zvestobo in blagoslov v njunem življenju. Kao čudovit si v svojih delih, Gospod! Kako neizmerna je domišljija tvoje svete ljubezni!
Saj me vsak dan obiščeš z veseljem, Gospod! Brez tebe bi bilo vse en sam dolgčas …
In sedaj sem tu. V svoji sobi škofjeloškega samostana preštevam blagoslove poletja! Rad jih delim s teboj …

Skupaj se veseliva v Gospodu!

BTBpM
brat Jaro