O PADOVA, TI SVETO MESTO ČUDEŽEV!

Torek, 28. 5. 2019 – drugi izmed prošnjih dni za blagoslov dela in varstvo pred naravnimi nesrečami

Hvaljen Jezus, živa priča Očetove ljubezni!

Pišem v Kančevcih, kamor sem se umaknil za nekaj dni: pripravljam duhovne vaje za naše brate. Naj ti prišepnem naslov: Oče – Jezusova, Frančiškova in moja skrivnost…

Hvaležno se oziram nazaj na soboto, ko sem bil resnično blagoslovljen kot duhovni spremljevalec romarjev v Padovo. 110 nas je bilo – večinoma mlajši odrasli, potem pa še nekaj nas “ta starih”. Robert (če ga ne poznaš, naj ti zaupam, da je prav on gonilna sila srečevanja mlajših odraslih na Kaprijah in vsepovsod drugod …), čudovito si vse skupaj organiziral! Posebej sem ti bil hvaležen, ker se nam v Padovi ni nikamor mudilo, ker smo imeli res dovolj časa za vse: molitev, klepet, kosilo, ogled … Uživancija!
In tako, v sproščenem vzdušju, se tudi GOSPOD BOG zelo dobro počuti in se zato pogosto odloči, da nam svoje veselje pokaže s kakšnim čudežem …
Padova je čudežev že navajena – tistih Antonovih in Leopoldovih in mnogih drugih vmes.
Sam pa sem se resnično čudil, ko sem jim bil priča …
Najprej naj ti povem o čudežu, ki se pa res lahko zgodi samo v Italiji. Sredi Padove, povsem blizu staremu delu mesta, stoji prijetna pivnica z izvrstno izbiro piv iz raznih evropskih dežel. Ja, tudi belgijska piva imajo – celo St. Bernardus-a in Westmalle sem videl na polici … In to niti ni čudež … Čudežno je to, da je bila ta pivnica tisto uro, ko sva se s prijateljico usedla za mizo, popolnoma prazna!!! Eno uro ni bilo nobenega gosta?! To se pa res lahko zgodi samo v Italiji!!!
No, veliko globlji in lepši čudež se je zgodil, ko sva se z ljubo grešno dušo usedla za mizo. Duh naju je vodil v globine življenja, skozi strašljive temine in upanja polna hrepenenja. Tako majhen sem bil in ti tako zelo lepa v svoji krhkosti! Hvala! Ne bom pozabil … in ne bom obupal nad vama … vsaj to sem dolžen nebesom …
Dvignil sem roko v tvojem imenu, Gospod Jezus, in že drvel dalje … V cerkvi sv. Justine – prvič sem bil v njej – sem bil priča še enemu čudežu ljubezni: zaroki. O hvala vama, draga prijatelja, da sta me videla primernega biti ob vama v teh svetih trenutkih … Sam bi se nikdar ne upal približati presvetemu vajinih prepletenih življenj …
O Gospod, vem, da mi daješ okušati vse to bogastvo, da bi končno tudi sam prepustil krmilo življenja tvojim prebodenim rokam… Ne morem, da ne bi priznal, da je tvoja ljubezen veliko bolj nora, predrzna, neulovljiva in nedojemljiva kot vseh sedem sekstiljonov zvezd vesolja … In kje sem jaz? Vsak moj dih, vsak moj utrip, vsaka moja misel – v tebi, Očka!

Moje srce se je umirilo … in z njim se počasi umirjam tudi jaz …

… v Kristusu, seveda!

brat Jaro

Rezultat iskanja slik za padova beer pub

Moja oddaljenost in Tvoja bližina

Preden grem spat – četrtek, 16. 5. 2019

Naj bo vedno in povsod hvaljen naš Gospod Jezus Kristus!

(… zakaj takšen “bombastičen” uvod … ker v tem večeru resnično verujem, da je Gospod Jezus živ …)

Včeraj sem šel spat žalosten in obtežen…
Z bratom, s katerim že skoraj dve leti živiva v istem samostanu in se skoraj vsak dan srečujeva pri molitvi in obedih, sva se ob enajstih zvečera srečala v kuhinji: pozdravila sva se in nato več kot deset minut stala kakšna dva metra narazen ne da bi spregovorila eno samo besedo … nič si nisva imela povedati … zid molka je jasno govoril o oddaljenosti najihnih src … in če bližina zdravi in opogumlja, oddaljenost obteži in rani …
Ni mi vseeno! Ni mi vseeno!

Zato sem ti ta večer resnično hvaležen, Jezus, ker si v meni prebudil vero v moč svoje ljubezni … ti zmoreš, ti hočeš, ti boš … vstopil v ta najin molk in s svojim svetim križem premostil prepade in razdalje med nama … verujem! verujem!! verujem!!!

Verujem, Gospod, pomagaj moji neveri!

brat Jaro

Rezultat iskanja slik za cold distance and god's love

POVEJ Z BLIŽINO

Včeraj …
(danes je torek, 14. 5.  2019)


“Povej z bližino” sem prebral na velike plakatu v Kranju.
Gre za plakat enega izmed ponudnikov mobilne telefonije.

Bližina? Ja bližina resnično glasno govori … Če mi, hiteči moderni ljudje, res česa potrebujemo je, da se nekdo ustavi ob nas in nam prisluhne, nas začuti, se nam približa … (Hvala Stanka, Katja in Tomaž, ker ste v nedeljo po končani maši pristopili k meni in me vprašali, če sem dobro. Vem, da to ni bilo vprašanje kar tako … k meni ste prišli, ker ste začutili, da nisem tak kot običajno. In res sem bil jezen, razočaran, zafrustriran … Hvala, ker ste mi z bližino povedali, da me imate radi …)

… spet smo v Kranju.
Le kakšno urico pred srečanjem s plakatom “Povej z bližino”, sem na oglasnem zaslonu – ja, tudi te agresivne oglaševalske prijeme lahko ti, Gospod, uporabič, da zganeš srce – prebral, da več kot polovica prebivalcev našega čudovitega planeta ni še nikoli opravila telefonskega klica!!!

Torej – vsaj kar se njih tiče – bližina, ki jo ponuja dotični operater, odpade …
In kako sem jim kljub temu lahko blizu?
Kako sem lahko blizu tebi, ki bereš ta zapis, in vsem, ki jih srečujem …
O, Gospod Jezus, nauči me živeti Bližino!

V Kristusu – ti želim biti blizu!

brat Jaro

https://1301.nccdn.net/4_4/000/000/502/f0c/Jerebic_-_Blizina_osrecuje_naslovnica.jpg

Neža in 21 pajčevin

… to je darilo, ki si mi ga ti, Vseljubeči, podaril v današnjem jutru.

Neža je deklica, ki bo čez 10 dni šla k prvem obhajilu.
Opazil sem jo na drugi strani ceste, ko sem hitel proti avtobusnem postajališču. Tudi ona je – s svojimi drobnimi koraki – hitela, da bi na postajališče prišla prej kot jaz. Tako sveto otroško tekmo sva se šla …
In ko sem stal na postajališču, blažen med množico osnovnošolcev, je Neža – res je pogumna – sama pristopila k meni. Predstavila sva se in povedala mi je, da me je že večkrat videla v tisti cerkvi v Škofji Loki … In potem je naštela s kom vse prihaja k maši. In potem je pripeljam moj avtobus …

Dobre pol ure prej, ko sem prišel do samostana sester uršulink, pa mi je pogled pritegnila s kapljicami okrašena pajčevina na železnih vratih … Ustavil sem se in kmalu odkril, da ta nežna mojstrovina ni edina … Prav blizu je bila še ena, pa še ena in še ena … V minuti sem naštel 21 pajčevin, ki so kot okras, lepši od ogrlic z biseri, zaljšale ograjo ob samostanu. Uff, to je pa moj osebni rekord! Še nikoli nisem opazil toliko pajčevin …

Samo ustaviti sem se moral … Za minuto, dve … in vse je postalo povsem drugačno …

O da bi nam večkrat uspelo stopiti na pot in vidnega k nevidnemu …

Hvaljen Jezus!
brat Jaro

Natipkano v petkovem jutru, 10. 5. 2019

Rezultat iskanja slik za pajčevina

NAJLEPŠI POČEPI V VESOLJU

Ponedeljekovo jutro – delno do pretežno zaspano, 6. 5. 2019

Hvaljen Jezus, naš od mrtvih vstali Gospod!

(Tole se je dogajalo v petek …)

Sedim v naslonjaču v dnevni sobi, v kateri sem leta in leta gledal v televizijo in srkal vase različne uspehe športnikov, dosežke raziskovalcev, novice iz širnega sveta in bolj ali manj primerne vsebine nikdar prešteti filmov …

Sedim … in gledam …
A tokrat moj pogled ni usmerjen v brezčutni ekran, ampak se pred mojimi očmi dogajajo nejlepši počepi v vesolju!
Najlepši počepi v vesolju???
Ja. Nisem se zmotil … tudi en čisto navaden počep je lahko najlepši, če je narejen v ljubezni …

Gledam … oči vidijo počepe … srce okuša ljubezen …

Gledam svojega mlajšega brata Grega.
V rokah drži dvomesečno dete – svojega težko pričakovanega prvorojenca Luka.
In dela počepe, ker se tako Luka najhitreje umiri in zaspi …

Je sploh možno videti kaj lepšega?!

brat Jaro

Povezana slika