Nedelja, 31. 3. 2019 ob 22.22

Naj bo hvaljeno sveto, močno ime Jezus!

… pred 20-imi inutami mi je brat Marko na mizo v moji sobi postavil pločevinko brezalkoholnega piva. Hvala, dragi brat, za ta konkretni izraz ljubezni … V veselje mi je, da lahko kot misijonarja skupaj oznanjava Očetovo ljubezen v Kristusu v cerkljanski župniji.
… usedel sem se na veliko teraso pred mojo sobo in se zazrl v nebo. Veliki voz se je tiho bohotil nad mano, zaslutil sem globino noči in toplino zvezdnatih lučk, ki so v resnici ogromna sonca nekje nepredstavljivo daaaaleč …
… in počutil sem se majhnega, čisto majhnega, a mirno srečnega, da sem in da lahko živim ta večer.
… odprem pločevinko … to je bilo najbolj zveneče odpiranje v mojem življenju … pok pločevine odmeva v nočno tišino … nekako sveto, skoraj bogoslužno ponesem kovino k ustom in pustim, da vsebina teče …
… na moji levi visoko zidovje cerkve sv. Ane, pred menoj, tam čez cesto, osvetljen napis na baru Gabrijel, ki pa mu je črka “j” kdo ve kdaj in kdo ve zakaj odpadla, na desni blok, ki počasi tone v spanec: le še dve stanovanji sta še razsvetljeni in za zavesami se nekdo premika … O ljubo Cerkno, greš že spat?
… sam sem utrujen od vsega lepega v današnjem dnevu, a nekaj udarcev po tipkovnici še zmorem. Duh mi pravi, da je prav, da napišem vsaj nekaj vrstic o Očkovi ljubezni, ki jo je izlil v ta dan …
… nagnem pivo in oči spet pobožajo veliki voz …
Srce pa mi božajo utrinki dneva, od katerega se poslavljam: pričevanje s. Anje, slavljenje skupine Svetnik, navdušenje otrok in njihovih staršev, močan objem gospe iz Kranja, utrujeni birmanci in požrtvovalni skavtski voditelji, Katja, Sara, Mihej, Jernej, Bogdan, Matej, Marija, Marjanove besede, lepote Novakov, Pogum, plesoča deklica, roke dvignjene v blagoslov, mož s pivom na drugi strani ceste … Življenje! Lepo, skrivnostno, težko, sveto … Nočem stopiti s križa …

Le eno mi v tem trenutku teži srce: da sem o bratu, ki me ima rad, spregovoril besede brez ljubezni. Gospod, ti veš …

Dobra noc!
(s. Anja jez nami …)

brat Jaro

Četrtek, 14. marec 2019

Hvaljen Jezus v vsakem dnevu, ki mi je podarjen!

V življenju sem preživel že 50 13. marcev, letošnji mi je posebej dragocen!
Vsak 13. marec mi je dragocen, ker je to rojstni dan moje mami Olge. Ona ne samo, da me je rodila, ampak sem ob njej od otroštva dalje od blizu okušal, kaj pomeni darovati življenje za druge. Mami, vem, da si veliko trpela, a naj ti Renatino, Gregovo in moje življenje, vedno znova kaže, da je bilo tvoje trpljenje rodovitno, blagoslovljeno …
Rad te objamem in rad ti kaj napišem, a je vse skupaj bolj eno siromašno jecljanje otroka, ki bi rad razločno rekel: “Rad te imam!” Pri tebi se res čutim doma – zato ni čudno, da sem se v trtjem letniku teološkega študija, ko sem se znašel v veliki stiski, zatekel k tebi … Eden od bratov me je vprašal: “Kako to da si šel domov in ne v kakšen drug samostan?” Odgovoril sem mu: “Vedel sem, da bom doma sprejet in varen …”

No, letošnji 13. marec pa je bil svetel, nežen in svet tudi zato, ker sem prvič v živo videl Luka. Drobcen, nebogljen, a miren je spal v posteljici in potiho sem se ga dotaknil in ga nežno pokrižal na čelu … in sem kar obsedel in ostrmel … kar gledal in gledal sem in vse je bilo popolno …

Skoraj popolno je bilo tudi popoldne:
ob jezeru s pogledom na otok, pred mano brezalkoholno pivo, pol metra od mene vrabček na ograji, v ozadju prijetna glasba in v mojih rokah knjiga Erlinga Kaggeja Tišina v času hrupa. To je knjiga polna življenja … Če je ne boš vsaj enkrat v življenju vzel v roke, se boš oropal čudovitega popotovanja s človekom, ki je prvi v zgodovini stal na vseh treh skrajnih točkah zemeljske oble: Everestu, južnem in severnem tečaju. Verjemi, …
In Sveti Duh me je spomnil na Nino, ki jo je moj sms ujel na Portugalskem.
In bilo je popolno – vse, razen cene piva: brezalkoholni Erdinger na dotični lokaciji na Bledu stane 5,5 evra!!!

No, bilo je smiselno – pa čeprav sem manjši brat in Gorenc!

V Kristusu
brat Jaro

Sreda, 13. 3. 2019 – 76-i rojstni dan naše mami

Hvaljen Jezus!
Mir in vse dobro!

Priznam … kar malce nerodno mi je, ker pišem šele sedaj …
Pa ne zato, ker že kar nekaj časa nisem nič napisal – tega ste že vajeni – ampak zato, ker je Luka, prvi otrok mojega brata Grega in njegove žene Biljane, star že 11 dni, jaz pa šele sedaj pišem o njem…
Luka, dobrodošel! Veliko veselje si prinesel v naše življenje … Tako krhek, a hkrati nedoumljivo čudovit si. Danes se te bom prvič dotaknil in morda bom cel zbral dovolj poguma, da te vzameme v naročje – saj je res, da vsak dan v rokah držim krhko hostijo, telo našega Gospoda, a ti si prav poseben čudež. Želim ti, da bi bil srečen, da bi na svetu pustil sveto sled, da bi s svojim življenjem vedno znova osrečeval druge. Skupaj s tvojima staršema in vsemi, ki te imamo radi, ti zagotavljam, da si res ljubljen. A tisto največjo, brezpogojno in brezmejno Očkovo ljubezen boš moral okušati sam. Želim ti, da se nikdar ne bi utrudil v iskanju ter da bi svoje življenje zgradil na Njem, ki te je tako čudovito ustvaril in je dal svoje življenje, da bi ti živel!

Luka, bodi blagoslovljen – v tvoje srčece naj se iz nebes izlivajo ljubezen, veselje, mir, dobrota… Hvala, ker si med nami, in ker se ob tebi tudi mi ponovno zavedamo, da smo ljubljeni Očetov otroci.

V Kristusu
brat Jaro

P. S. Zadnje dni mi na misel večkrat prihaja pesem Suzanne Vega Luka … lepa, a tako zelo žalostna pesem … niso vsi Lukci tako srečni, kot si ti …

… si mi dal videti, Gospod, ko se je vlak ustavil v Podnartu.
Sprva se mi je zazdelo, da dekle na postaji maha meni, a sem takoj dojel, da temu ni tako. Razveselila se je fanta.
In on je dobesedno priskakljal k njej. Kot mlad jelenček, ki nezadržno hrepeni po bližini …
Pričakoval sem, da si bosta planila v objem in se začela strastno poljubljati – priznam, malce sem že ranjen od vsega, kar vidim na ulicah tega našega ljubega sveta.
A glej … ob srečanju sta se spoštljivo objela, se stisnila drug k drugemu, se nato rahlo odmaknila in se prijela za roke ter se zazrla drug drugemu v oči. Spregovorila sta par besed, se še enkrat objela, se prijela za roko in s sveto mladostnim korakom zapustila peron …
Hvala! Hvala drago dekle, hvala cenjeni fant, ker sta v mojem srcu poživila upanje v vas mlade! Ker sem videl, da zmorete mladi znotraj sveta, ki vas z vseh strani posiljuje z napačnimi podobami ljubezni, ohraniti čist, spoštljiv odnos do drugega!
Kako nekaj velikega sta mi podarila v tistem zgodnjem popoldnevu …

In sedaj še trdneje verjamem, da je temeljna naloga in največji izziv nas odraslih:
V ISKANJU MLADIH ISKATI NJIHOVO ISKANJE BOGA!

Hvaljen Jezus!

brat Jaro