SLADOLED

SOBOTA, 27. 4. 2013   Dan upora proti okupatorju

Hvaljen Jezus!
Mir in vse dobro!

Po dolgem času se spet oglašam… No, obljuba Sari dela dolg.
Tokrat bi rad s teboj delil dogodek iz četrtkovega večera, ko smo se ljubljanski bratje na pobudo bratov Jožkota in Jakoba odpravili na sladoled.
Takšna procesija kapucinov v habitih iz Štepanje vasi v Moste se najverjetneje še ni zgodila…
No, že med potjo smo naleteli na moža in ženo, ki sta bila nekoč aktivna v naši župniji. Srečanje je bilo prisrčno in veselo.
Res je, da nam prvi poizkus priti do sladoleda ni najbolje uspel: skrinjo so imeli v popravilu…
Toliko uspešnejši pa smo bili – kar se sladoleda in pričevanja tiče – v drugem poizkusu. Ob Ljubljanici smo našli sladoled in zanimivo druščino. Najprej smo bili deležni blagoslova (dobesedno) s strani fanta – sam je priznal, da je sicer malce okajen – potem pa še prijetnega presenečenja. Zakonca, ki sta bila na kavi v istem lokalu, sta se odločila, da nam plačata sladoled – vsem osmim. Kako lepo Gospod po rokah dobrih ljudi skrbi za svoje uboge kapucine (saj nismo tako zelo ubogi, da si ne bi mogli privoščiti sladoleda, a je Božja skrb kljub temu dobrodošla – za rast naše vere). Z dobrotnikoma smo se zapletli v prijeten pogovor in skupaj prišli do zaključka, da je dobro, da se vsaj občasno takole pokažemo v svetu.
Res je – to mi je že pred leti na železniški postaji potrdila neka gospa – dobro, da smo bratje v redovnih oblekah navzoči tudi med ljudmi v svetu. Tako vernim dajemo oporo, neverujočim pa smo spodbuda, da razmislijo o Bogu in se mu odprejo. Bog daj, da bi bilo naše pričevanje pristno in življenjsko!

Vse dobro ti želim! Vse dobro v Gospodu!

BTB

brat Jaro