Nedelja, 19. 6. 2016
(pri nas v Štepanjcu (Štepanjsko naselje v LJ) praznik srebrne maše br. Marka Senice)

Hvaljen Jezus!
Mir in vse dobro!

Včeraj sem dopolnil sedeminštirideset let.
Ni prav veliko, a tudi mlad nisem več… Sem že krepko čez polovico svojega zemeljskega teka in potrebno se bo začeti pripravljati na ciljni finiš. Dnevi kot je bil včerajšnji so kot nalašč za to, da se malce ozrem nazaj in naprej… Kaj vidim? Priznati moram, da z videnim nisem najbolj zadovoljen: preveč priložnosti za življenje mi je spolzelo med rokami. A, Bogu hvala, v meni gori upanje in hrepenenje po prihodnosti, ki bo še globlje zaznamovana z Jezusovo zmago nad grehom in smrtjo. Vsak dan, ki je še pred menoj, je izziv in poziv, da bi bolj ljubil. Naj me Sveti Duh vžge in mi da pogum – tako se je glasilo eno izmed voščil… Hvala vsem, ki ste se me ali se me boste spomnili v molitvah!
Sem se pa včeraj tudi pomladil za več kot deset let… Dan sem namreč preživel med skavti stega Homški sončki, ki je “moj” steg. Pred štiriindvajsetimi leti sem kot sveže zaobljubljen skavt skupaj z Marjeto (danes s. Marjeta Pija Cevc OSU) prevzel vodenje klana na Homcu in sedaj, po skoraj četrt stoletja, se kot duhovnik vračam na “kraj zločina”.
Kako dobro mi dene pri srcu, ko lahko z mladimi skavti odkrivam lepoto narave, človeških globin in Božje ljubezni. Privilegij je biti med dekleti in fanti, ki hočejo živeti zares in so za to pripravljeni tudi veliko storiti. Hvala, vam dragi skavti in skavtinje, ker me sprejemate takšnega kot sem in me bogatite s svojimi iskanji.
Včerajšnje srečanje je potekalo na temo Varuhi. Vsi smo se prelevili v varuhe in njihove vajence, ki so svet poskusili rešiti iz rok zlih sil. Saj veš, dragi prijatelj, da to ni zgolj pravljica… Ta boj je zelo, zelo resničen – mi smo ga samo oblekli v bolj pravljično obleko, da bi ga tudi najmlajši lažje razumeli. Duhovni boj, ki ga bijemo (proti komu je lepo opisano v Efežanom 6), je naša najpomembnejša bitka. Gre za bitko kulture ljubezni proti kulturi smrti… Ljubezni proti sovraštvu… Dobrega proti zlu… Vsak od nas je bojevnik v tem boju in na našo veliko srečo, nam je končna zmaga zagotovljena. V brevirju molimo – mislim, da v psalmu 53: “Bog je že premagal naše preganjalce…” Jezus Kristus je premagal zlo in smrt in nas osvobodil za svobodo! Aleluja!
No, tudi mi skavti smo bili včerja nadvse uspešni v boju za dobro. Kot duhovnik sem bil res presrečen, da sem lahko mladim govoril o Bogu, njegovi volji, ljubezni. Slednjo pa sem zelo otipljivo okusil tudi sam, ko so mi ob zaključku dneva bratje in sestre v skavtstvu pripravili sladko presenečenje: čudoviti voščilo in dve čisto pravi domači skavtski torti. Kljub moji sladkorni bolezni sem ju poskusil in sedaj vem, kako sladka je ljubezen tistih, ki jim služim kot duhovni asistent.
Danes so nekateri med njimi izrekli svoje skavtske obljube. Srečno pot, bratje, sestre!
Saj bi lahko še pisal, a se ura bliža osemnajsti, ko bom šel v cerkev ter pripravil vse potrebno za češčenje Jezusa ter sveto mašo. Vse skupaj se tako lepo zliva v Gospodovo daritev… Tudi tebe bom nesel pred oltar. Saj veš, zlata in srebra nimam, to pa, kar imam, ti dam z veseljem: svoj duhovniški blagoslov!

Naj te Gospod blagoslavlja po Mariji!

brat Jaro