Nedelja, 19. 6. 2016
(pri nas v Štepanjcu (Štepanjsko naselje v LJ) praznik srebrne maše br. Marka Senice)
Hvaljen Jezus!
Mir in vse dobro!
Včeraj sem dopolnil sedeminštirideset let.
Ni prav veliko, a tudi mlad nisem več… Sem že krepko čez polovico svojega zemeljskega teka in potrebno se bo začeti pripravljati na ciljni finiš. Dnevi kot je bil včerajšnji so kot nalašč za to, da se malce ozrem nazaj in naprej… Kaj vidim? Priznati moram, da z videnim nisem najbolj zadovoljen: preveč priložnosti za življenje mi je spolzelo med rokami. A, Bogu hvala, v meni gori upanje in hrepenenje po prihodnosti, ki bo še globlje zaznamovana z Jezusovo zmago nad grehom in smrtjo. Vsak dan, ki je še pred menoj, je izziv in poziv, da bi bolj ljubil. Naj me Sveti Duh vžge in mi da pogum – tako se je glasilo eno izmed voščil… Hvala vsem, ki ste se me ali se me boste spomnili v molitvah!
Sem se pa včeraj tudi pomladil za več kot deset let… Dan sem namreč preživel med skavti stega Homški sončki, ki je “moj” steg. Pred štiriindvajsetimi leti sem kot sveže zaobljubljen skavt skupaj z Marjeto (danes s. Marjeta Pija Cevc OSU) prevzel vodenje klana na Homcu in sedaj, po skoraj četrt stoletja, se kot duhovnik vračam na “kraj zločina”.
Kako dobro mi dene pri srcu, ko lahko z mladimi skavti odkrivam lepoto narave, človeških globin in Božje ljubezni. Privilegij je biti med dekleti in fanti, ki hočejo živeti zares in so za to pripravljeni tudi veliko storiti. Hvala, vam dragi skavti in skavtinje, ker me sprejemate takšnega kot sem in me bogatite s svojimi iskanji.
Včerajšnje srečanje je potekalo na temo Varuhi. Vsi smo se prelevili v varuhe in njihove vajence, ki so svet poskusili rešiti iz rok zlih sil. Saj veš, dragi prijatelj, da to ni zgolj pravljica… Ta boj je zelo, zelo resničen – mi smo ga samo oblekli v bolj pravljično obleko, da bi ga tudi najmlajši lažje razumeli. Duhovni boj, ki ga bijemo (proti komu je lepo opisano v Efežanom 6), je naša najpomembnejša bitka. Gre za bitko kulture ljubezni proti kulturi smrti… Ljubezni proti sovraštvu… Dobrega proti zlu… Vsak od nas je bojevnik v tem boju in na našo veliko srečo, nam je končna zmaga zagotovljena. V brevirju molimo – mislim, da v psalmu 53: “Bog je že premagal naše preganjalce…” Jezus Kristus je premagal zlo in smrt in nas osvobodil za svobodo! Aleluja!
No, tudi mi skavti smo bili včerja nadvse uspešni v boju za dobro. Kot duhovnik sem bil res presrečen, da sem lahko mladim govoril o Bogu, njegovi volji, ljubezni. Slednjo pa sem zelo otipljivo okusil tudi sam, ko so mi ob zaključku dneva bratje in sestre v skavtstvu pripravili sladko presenečenje: čudoviti voščilo in dve čisto pravi domači skavtski torti. Kljub moji sladkorni bolezni sem ju poskusil in sedaj vem, kako sladka je ljubezen tistih, ki jim služim kot duhovni asistent.
Danes so nekateri med njimi izrekli svoje skavtske obljube. Srečno pot, bratje, sestre!
Saj bi lahko še pisal, a se ura bliža osemnajsti, ko bom šel v cerkev ter pripravil vse potrebno za češčenje Jezusa ter sveto mašo. Vse skupaj se tako lepo zliva v Gospodovo daritev… Tudi tebe bom nesel pred oltar. Saj veš, zlata in srebra nimam, to pa, kar imam, ti dam z veseljem: svoj duhovniški blagoslov!
Naj te Gospod blagoslavlja po Mariji!
brat Jaro
Hvaljen Jezus in mamica Marija!!!Prav lepo pozdravljeni dragi brat Jaro,zelo sem vesela vašega prispevka in kar nekako sem dobila moč in pogum,za naprej,ko včasih obupujem,a vem ,da ne smem,saj se zatekam k Jezusu in Mariji,a je včasih ta dvom in premajhna vera in odločitev,, Naj se zgodi Tvoja volja,,ne moja tako preizkušana…o Bogu hvala,da Ga poznam in imam ob sebi,kako sem šibka,kaj bi bilo ko Ga ne bi imela ob sebi in se ne bi zatekala k Njemu….res sem en velik revež tudi z Njim,,,a brez Njega bi bila še bolj….zato Bogu hvala..hvala Vam,da z Njim,ki dela po ljudeh,tudi Vam,zmorem naprej……zato vse svoje težave,stiske,skrbi,strahove…dajem na oltar pri svetih Mašah….redno hodim če le nisem varuška ob nedeljah k prvi maši….in vsak prvi petek k spovedi…prav tako vse svoje drage..dajem na oltar,.da bi spoznali Boga,se k Njemu zatekali….veste sin se je poročil po 17 letih skupnega življenja s svojo izbranko,a samo sodnijsko…kako sem bila žalostna…pa vem,da žalost ni od Boga..a odprle so se rane,saj ima samo krst,ker z možem nisva poskrbela da bi imel še ostale zakramente(ko je bil čas za to sva midva ob nedeljah gradila dom,sama,ker nisva imela kje biti,bili smo podnajemniki in takrat še nisem poznala te vrednosti zakramentov)sin ima dva otroka,sta krščena Veroniko8let in sina Jakata5let(tudi hči ima samo krst)in ko sem mu rekla da to pa še lahko vse uredi pred poroko,je rekel da se je pač tako odločil,vprašanje,če bi jih imel ali bi se poročil cerkveno,marsikdo ki ga poznam se ne,tako da…a na nek način sem kriva,,,mislim da sem se tega spovedala tudi na življenski spovedi…se pa spet pripravljam na globoko živ.spoved in upam,da me bo sveti Duh spomnil vsega kar se moram spovedati,da bi bila pripravljena,ko bo čas za odhod k Jezusu,da me ne zavrne…ja veliko se dogaja in prav je tako,a včasih je tako hudo,sin in ta fant od Špele se včasih dobijo z prijatelji,bolj pivskimi bratci,ki komaj čakajo,da pride kaj da imajo razlog za popivanje….in potem me je strah,kar spet ni od Boga,kaj bo,ko pride domov,da bi otroci tega ne čutili….pa tudi pri hiši je kaj treba naredit,,pa ga ni doma….,saj če ne pije je v redu,a želela bi da bi tega ne bilo…pa se včasi kar vleče en rojstni dan pa drugi……da hvala Bogu da imam to tolažbo….tudi hči živi,kar tako,tudi ona ima dve punčki Živo7let in Zojo4leta,in sta tudi krščeni in te dve ko sta v hiši veliko pazim in jih poskušam učiti sveti angel in ostale molitvice in je rekla da jih bo dala k verouku..Špela dela v domu sveti Jožef v Celju,tako da se tolažim da jo vodi…ja saj ona pa je odprta za Boga,velikokrat se pogovarjam z njo o Njem….se mu skupaj zahvaljujeva za vse….za sina pa ne vem tamlada je kar zaprtega srca za Boga…upam,molim,jih tudi malo učim,kadar sta pri meni tako na skrivaj,saj veste moj mož…no upam in moram zaupati,da bo prišel čas,ko bodo vsi moji,prav vsi spoznali Boga, ….upam da vas nisem obremenila z mojimi težavami….o saj jih je še..a prosim Boga za moč vse sprejeti in moliti,počakati saj vem da Bog dela z mojimi…a morda jaz hočem prehitro in po svoje..zato je velikokrat moja molitev tudi Jezus vate zaupam….verjamem,da bo vse dobro in to želim tudi Vam…….včasih rečem pri spovedi,naj mi Bog da moč,da bi v delala prav za svoje bližnje,sebe,Boga,naj me vodi sveti Duh…..o hvala Vam,kako mi je lažje ko sem se takole spovedala…..hvala Vam,da ostajamo povezani v molitvi za vse dobro in potrebno za vse nas…..in HVALA,če boste še kaj napisali in bom videla,da me spet povzdigne,da ne omagam……Vse dobro in Bog z Vami in naj Vam mamica Marija izprosi vse potrebne milosti…Hvala vam in ZBOGOM
Bog s Teboj, dragi br. Jaro in obilje blagoslova na vseh tvojih poteh!