PRESVETO IME JEZUS

SREDA, 30. 11. 11. – praznik apostola Andreja

Ufff,
me je kar malce zmrazilo, ko sem opazil, da že skoraj ves teden nisem ničesar napisal na blog…
Pa saj ne, da bi bilo to za “zveličanje potrebno”, v življenju se mi je že toliko dobrih sklepov razblinilo v nič, ker nisem bil vztrajen, da je tudi “bitka” za teh nekaj v e-eter zapisanih besed pomembna…

Zadnje dni se mi kot bumerang vedno znova vrača sveto ime Jezus. Pa saj ne, da bi bilo to nekaj novega – vsak dan se spomnim Nanj (kot se za kristjana – še posebej pa redovnika – spodobi) – a te dni se mi vrača s posebno močjo in sladkostjo.
Tudi današnja Božja beseda iz Pisma Rimljanom o tistih, ki ne verujejo, ker jim nihče ni oznanil Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, me je uščipnila v tisti kotiček srca, kjer se skrivam pred izzivi neposrednega oznanjevanja Jezusove ljubezni.
Skrivam? Ja, saj ni problema z ambona v cerkvi goreče pridigati že prepričanim – pa še tu sem v nedeljo zvečer moral vsem priznati, da sem strahopetec (nisem si upal dvigniti rok med petjem aleluje, čeprav me je Sveti Duh vabil, naj to storim) – povsem drugače pa je na ulici, v svetu spregovoriti o Jezusu. Ja, misli si, kar hočeš, ampak velikokrat me je strah, da me ne bo doletela usoda Milade Kalezić, te ljube Jezusove “verske blaznice”, in me bodo imeli za čudnega, blaznega, zaostalega… O, kako preveč me še skrbi za lastno rit!!!

No, ker pa si ti, Gospod, usmiljen, je še upanje!
Hvala, ker si mi v ponedeljek poslal na pot najprej dve dekleti iz skupnosti Hare Krišna – ob Ljubljanici sta mimoidočim delili vabila, meni pa sta podarili spodbudo: če se zmoreta oni izpostavljati za boga, ki sploh ni Bog, zmorem tudi jaz dati svoje življenje in svoje ustnice na razpolago Jezusu.
In Jezus me je vzel zares.
Kakšno uro kasneje sem se ustavil v antikvarijatu, z željo, da na hitro pregledam tisti kup knjig po 1 euro in da pobrskam med versko literaturo – če je slučajno kaj dobrega poceni. Prodajalka se je pogovarjala z gospodom, ki je najverjetneje kakšen literarni kritik ali kaj podobnega (tako sem sklepal iz besed, ki so tekle med njima). Moj notranji radar se je prebudil ob besedah tega moža: “Ali še kaj molite zame?” Ej, tole pa postaja zanimivo…
Čakal sem na njen odgovor… Presenečenje: “Ah, vi ste že tako ali tako brezupen primer,” se je pošalila. Mož se je nasmehnil in kmalu zatem odšel… Morda se je ponovno pridružil študentom, ki so okupirali “filo faks”?
Prodajalka, kasneje sem izvedel tudi njeno ime, me je ogovorila… Videla je knjigi, ki sem ju položil na pult in modro sklepala, da mi krščanstvo ni tuje… In začela sva se pogovarjati o Jezusu, o njegovi silni moči, o oznanjevalcih, ki po par ur vsak dan preživijo v tesnem odnosu z Gospodom, da lahko potem on po njih dela velike stvari… Priznam, ob njenem evangelijskem navdušenju – je namreč evangelijska kristjanka , kot pravi sama – sem se počutil malce nelagodno. Hkrati pa se je moje srce veselilo, ker je lahko vsako besedo spoznalo za resnico. Bog je močan! Jezusovo presveto ime na ustnicah verujočega je silno, silno orodje Ljubezni!

In včeraj zvečer me je po e-pošti obiskala in objela draga prijateljica, sestra v Kristusu, s katero se že kar nekaj časa nisva srečala… In mi je – tako preprosto, med vrsticami – potrdila moj “strašni sum”: Jezus še vedno vžiga srca!!! Naj se skrijem? Le kam… Naj grem? Le kam… Naj ljubim? Le kako… Ti, Gospod Jezus, veš, ti me poznaš, ti veš!

Naj odmeva, naj zveni v pesmih, naj se piše na papir in kleše v kamen, naj se sladi na ustnicah in lesketa v očeh, naj gori v srcih in valovi v prsih… PRESVETO IME JEZUS!!!

To je to. Zadovoljen sem, ker sem napisal vsaj par misli… Sedaj pa se grem za par minut potopit v Božjo lepoto s pomočjo Kari Jobe in njene pesmi Beautiful… Uživaj v Bogu, uživaj Boga!

BTBpM
Bog te blagoslovi po Mariji!

brat Jaro

P. S. Ura je šele 13.40, zato je še prezgodaj za lahko noč…

LJUBLJANSKA TROLA – DOBRA ŠOLA!

PETEK, 24. 11. 11

Mir in dobro!

Danes je dober dan! Pravzaprav je vsak dan dober, ampak danes sem gauspel tudi zaznati kot takega in Gospodu sem hvaležen za to…

Zjutraj sem zaspal in sem se tako ob trkanju brata na hitro oblekel – sestre klarise v Dolnicah pač ne smejo čakati… O, koliko milosti se preko njihovih žrtev in molitev prelije tudi v moje življenje! Je bolje, da ne vem, ker bi me bilo “groza”… Tako pa se preprosto veselim srečanja z njimi…

Izmed vseh Božjih objemov želim s teboj deliti dva.
Na “osemki” sem imel priložnost stati med srednješolci in v živo srkati življenje, ki ga živijo. Njihovi obrazi, potegavščine, kletvice, tihotapljenje na trolo pri zadnjih vratih, pogovor o tem koliko stane “ganđa” v Amsterdamu in kako dobro je to, da je kanabis tam legalna, … Za teh nekaj trenutkov sem bil njihov vrstnik vsaj v poslušanju – čeprav so nas ločevale moja redovna obleka, pa moja brada, pa pleša, pa… Vsekakor je privilegij biti med mladimi in moliti zanje kot neposreden odgovor na to, kar živijo!

In sem se presedel na “trinajstko”…
Srednješolki na sedežih za menoj sta se pogovarjali o cerkveni poroki. Hmm, zanimivo.
Prva pravi: “Jaz sem samo krščena, on pa še to ne.”
Druga svetuje: “Pa saj lahko tik pred poroko vse opraviš v enem šusu. Greš k župniku, pa ene dvakrat v cerkev… In to je to. Sploh pa ne vem zakaj je vse to potrebno za poroko…”
Prva nadaljuje: “Jaz ne hodim v cerkev, grem samo jaslice pogledat…”
In druga: “Mi imamo pa jaslice tudi doma… Je lepo…

In me je spet odneslo v molitev…

Jezus, v tem večeru ti ponovno izročam vse, ki si mi jih danes podaril kot sopotnike na poti v večnost: brata s ščuko, mami in Grega, Tomaža, Klaro, mlade na trolah, Viko, Tino, Heleno, Blaža, Jakoba… Ej, hvala!

In še nekaj, NAŠI ODBOJKARJI SO PREMAGALI HRVAŠKO!!! BRAVO NAŠI!!!

Lahko, mirno noč v Gospodu!

brat Jaro

DVIGNIMO K JEZUSU POGLED

TOREK, 22. 11. 11

Vsak dan je nekaj povsem enkratnega…

Današnji je bil zaznamovan s srečanji, z iskanji, pa tudi z bolečino, smehom, mirom.
spet sem bil lahko eno uro v tišini pred Jezusom in po končanem češčenju je k meni pristopila gospa, ki jo zelo cenim, in mi skoraj šepetaje rekla: “Tu se dogajajo velike reči.” “Ja, verujem, da se,” je bil moj odgovor.

Z brati smo danes iskali nove poti oznanjevanja evangelija. Živahen pogovor, veliko dilem in idej – Sveti Duh, pokaži nam pot. Daj nam jasen pogled vere, da ne bi preveč računali nase, da bi popolnoma zaupali tebi.

Pred kosilom izvem, da je bil znanec obsojen na zaporno kazen. Ni mi vseeno, ker ga spoštujem, ker mu želim dobro. Spet je samo pogled vere tisti, ki mi lahko prinese mir in osmisli dogajanje.

Popoldne pa blagoooslooov v osebi M., drage prijateljice in sestre v Kristusu. Kako dober okus ima čas, ki ga lahko preživiva v branju Besede in skupnem iskanju Poti. Bodi blagoslovljena, bodi stokrat blagoslovljena! On vzame samo zato, da bi dal, v izobilju, zvrhano mero!

Zvečer pa še en dar – Gregor Čušin na Nikodemovem večeru. Kritičen, zabaven, resničen, iskren, iskriv. Gospod, varuj ga! In blagoslovi slovenske umetnike – daj se jim najti!

Pa tudi name ne pozabi, Gospodar! Ker si ti, sem jaz – to vem!
Lahko noč!

br. Jaro

 

ODPRTA, ČISTA OBZORJA

PONEDELJEK, 21. 11. 11

Ufff, kako težko sem vstal, ko je budilka ob 5.40 naznanila jutro. Prva današnja zmaga Duha je bila izbojevana: ob 6.00 sem se pridružil bratom v kapeli. Premišljeval sem ob Pismu iskalcem Boga – v poglavju z naslovom Boj z Bogom sem naletel na pretresljivo misel: Vernik je človek, ki nima vere, ampak se vsak dan znova bojuje, da bi veroval! Kako res! Kako res! In potem še Kierkegaardova misel: Verovati je kakor, da bi stal pred temnim prepadom, iz katerega se razlega glas: Skoči! Ujel te bom! Brrr… dovolj je za danes, Gospod, … kar zmrazi me…

Spet sem imel privilegij biti eno uro v tišini pred teboj, Jezus. Danes si se posebej ozrl na mamo, ki jo skrbi za odraslo hčer. Še jaz ti v tej večerni uri izročam njeno bolečino in skrb. Sprejmi, ozdravi, okrepi!

Potem pa med brate – z vseh koncev Slovenije so prišli na srečanje. Naši “ta mladi” so nam odpirali obzorja in nas izzivali z radikalnostjo evangeljsko-kapucinske izkušnje, ki so jo živeli preteklo leto. Dobro, zelo dobro! Spomnil sem se na našega svetega brata Frančiška in njegovo brezkompromisno življenje v Božji previdnosti… Saj bi rad tudi jaz tako, a sem preveč scrklan in mehkužen…

Sprejmi me, Jezus, takšnega kot sem. Naj moje življenje v Očetovih rokah postane blagoslov…

Lahko noč! Blagoslovljeno noč v Gospodu!

br. Jaro OFMCap

HABEMUS PAPAM

NEDELJA, 20. 11. 11

Živjo!

Nedelja, Gospodov dan je, tako da sem vse dopolnde preživel v cerkvi. Lepo je gledati obraze ljudi, ki prihajajo k Jezusu z zahvalami, prošnjami, ranami, hrepenenji… Biti Kristusov duhovnik v katoliški Cerkvi je privilegij!
Posebej rad gledam obraze otrok – na njih lažje preberem Božjo ljubezen. Mi odrasli nosimo vse preveč mask… Zato sem na osnovi misli papeža Benedikta XVI. tudi popridigal o poslednji sodbi kot o razodetju, razkritju naše zadnje resnice. Srečanje s Kristusom bo odstranilo vse samoprevare, maske,… boleče bo, a osvobajajoče in osrečujoče!
Med eno izmed maš me je malce vznejevoljila hladnost ljudi. Mladinska glasbena skupina se je res trudila, da bi nas s pesmijo odprla Bogu, večina obrazov v Cerkvi pa je ostala resnih, mrkih, hladnih. O ljubo veselje, kje si doma?!

Danes smo v župniji odprli prodajno razstavo verskega tiska. Koliko dobrih knjig, koliko izzivov… Borbo za čas za branje bom moral vzeti bolj resno – je moj sklep.

Obdarjen sem bil tudi z zaupanjem mladega fanta. Kratek, a globok pogovor me je napolnil in v meni poživil zavest o lepoti mladih…

Popoldne smo se s Heleno, Bojano in Igorjem pustili “zvleči” v kino – festival Liffe je na zadnji dan ponudil Morettijev film Habemus papam. Like!!! Človeški obraz Vatikana, krhkost kardinalov in papeža, skupno iskanje verujočih in neverujočih… Precej smešno in hkrati preprosto, globoko. Priporočam!

Večer z brati. Beseda ob besedi. Utrujene oči.

Gospod, še en dan si mi podaril! Bodi zahvaljen!

KO FACEBOOK RES POSTANE FEJSTBOG

SOBOTA, 19. 11. 11

Živ!

Dan se je prevesil v noč… Glava že kliče po postelji, a srce še noče zaspati.
Danes je bil dan za 3/4. Poln Božjih daril, ki pa se mi jih ni dalo vseh odviti… In tako čakajo na kakšen drug dan.

Zjutraj sem bil spet ob oltarju in priznam, da mi tokrat besede “To je moje telo, ki se daje za vas.” niso šle prav gladko iz srca. Nisem bil pripravljen popolnoma se pridružiti Jezusovi daritvi, košček življenja sem hotel obdržati zase! Usmili se, JK!

Potem pa en velik dar: Facebook je postal kraj čudovitega srečanja s prijateljico preko Velike luže – do danes je sploh nisem poznal, čeprav sva v mladosti hodila po istih cestah in uživala lepoto NKNS (vprašaj M., kaj to pomeni). Potem pa naju Gospod Jezus takole čudovito poveže v iskren pogovor, v katerem ni manjkalo solz, veselja, hrepenenja po Bogu… Ej, res je Kralj!!!

In dan je minil in prišel je večer… Še zadnjih 80 kopij Spodbude za češčenje Jezusa v Najsvetejšem zakramentu sem moral “sklanfat”, pa prijetno sem pokramljal s sobratom o vegetarijanstvu, prebral ganljiv mail čudovite mlade ženske, odgovoril nanj in se spravil napisat teh par vrstic… No, morda sem bil pa pri začetni oceni dneva malce prestrog?! -4 pa že zasluži…

BtbpM br. Jaro

AVTOMOBILČKI, PALAČINKE IN KITARA

PETEK, 18. 11. 2011

O, kako dolgo se že nisem igral z avtomobilčki… Priznam, popolnoma sem pozabil, kako fajn stvar je to. Danes smo se z Aljažem in Urbanom igrali pol ure in, ne boš verjel,  za super zabavo nam je zadostoval en sam rdeč “avtiček”. Potem pa so prišle še palačinke (po okusnem kosilu)… Bo lahko v nebesih sploh bolje?!

Danes je imel okus po cvetači. Ja, saj je res, da je  petek, ampak pomembno je, da je bil dan mehek, dober, lahek, zdravilen. Saj vem, da se mi bo kmalu spet “zaluštalo” klobas in čebule, a danes je bil res dober dan.

Uro v cerkvi pred Jezusom v Najsvetejšem, srečanje z dragima prijateljema, SMS poln zaupanja in prijateljske bližine, obisk pri čudovito preprosti in duhovno zdravi družini, daritev pri oltarju, klepet z bratom (vedno pripravljenim na pomoč), navdih za nedeljsko pridigo in tile trenutki… Kaj bi še rad, ljubi brat Jaro, kaj bi še rad?!

Hmm, Gospod, pravzaprav nič. Hvala, danes si se pa res izkazal.

Bog se je zaljubil vame!

četrtek, 17. 11. 11 – praznik sv. Elizabete Ogrske

Živjo!

Tole so moje prve besede na tem mestu…
S tabo bi rad delil utrinke življenja, ki ga po Božji milost lahko živim.
Ko ti tole pišem, mi v ušesih zveni hvalnica Kari Jobe Beautiful – in tako dobro dene mojemu srcu: ja, Gospod, ti si čudovit in svet… Ko stopim v svetišče srca predte, ostanem brez besed… In prav je tako! Dobro je tako biti pred teboj, Jezus! Svet, svet, svet si ti, Gospod!

Danes te posebej prosim za sestre in brate Frančiškovega svetnega reda – naj bodo ponižno, pogumno, veselo orodje tvoje ljubezni v svetu!

br. Jaro