Petek, 30. 8. 2013
Mir in vse dobro v Gospodu!
Čas je, da prekinem blogovski post in s teboj podelim nekaj utrinkov iz zadnjih dni. Priznam, prsti mi po tipkovnici tečejo le stežka, a kot je včeraj rekla moja prijateljica, dobro se je potruditi, da drugim narediš veselje.
Zadnjih nekaj dni sem preživel pri sv. Jožefu nad Celjem. Skupnost mladih duhovnikov – v katero po letih sicer ne spadam več, po obveznostih pa – se je zbrala na duhovniškem seminarju 5+2 (5 hlebov + 2 ribi). Gre za obliko trajnega oblikovanja za duhovnike nekaj let po mašniškem posvečenju, ki omogoča odpiranje različnih tem, ki so aktualne za mašnike v tem obdobju.
Sam sem se znašel v tem občestvu, ker še nisem opravil vseh obveznih seminarjev. In čeprav sem že 12 let duhovnik (ali pa šele, kakor koli se vzame), sem vesel, da sem lahko skupaj z brati v duhovništvu odkrival pota nove evangelizacije v Cerkvi na Slovenskem. Na začetku sem se sicer počutil kot stari oče med mladci, potem pa sem se sprostil in začel uživati.
Najbolj me je nagovorilo ozračje medsebojnega zaupanja, ki se je vzpostavilo. Lahko smo spregovorili tudi o težkih, zahtevnih temah, ki jih ponavadi ne odpiramo tako zlahka. Govorili smo o ranah Cerkve in o naših ranah, pa skupaj iskali nove poti evangelizacije. Iskali smo podobo duhovnika za prihodnost in se strinjali, da bi ta moral biti čutečega, preprostega, pogumnega srca, da bi moral biti pravi duhovni oče z občutkom za Svetega, mož molitve in evharistije. Vsi hrepenimo po tem, da bi bili takšni, a nam mnogokrat še ne uspeva.
Zato se sam obračam nate, ki to bereš, in te prosim, moli za duhovnike, moli za nas, ki nam je naložena tako lepa in odgovorna služba. Potrebujemo, potrebujem tvoje podpore, da bomo lahko svojo čudovito službo opravljali tako kot je Gospod imel v načrtu, ko nas je poklical. Hvala ti za vsak očenaš, vsak klic h Gospodu, vsak spomin!
Bodi dobro, bodi blagoslovljen/a!
Hvaljen Jezus!
BTB
brat Jaro
Dragi brat Jaro, pozdravljeni v Gospodu!
»… vsi hrepenimo po tem, da bi bili takšni, a nam mnogokrat še ne uspeva… »
pa vendar: Sveti Duh odgovarja na Vaša/naša neizpolnjena hrepenenja, da bi bili čuteči, pogumni, sprejeti in ljubljeni. To je hrepenenje po Božji bližini, ki kakor žerjavica tli v Vaših/naših srcih. Molitev odpira srce Svetemu Duhu, da zaveje in razplamti speči ogenj. Z gorečo molitvijo in predanostjo se krepi moč vere slehernega človeka, prebuja se zavest o poslanstvu in želja po darovanju …
Prosim Marijo, naj Vam pomaga, da boste v svojem poslanstvu goreči, posebno takrat, ko je težko.
Za Vas in vse nas velja: ne bojmo se, saj se uresničujejo Jezusove obljube:
»Bog je svetu poslal Tolažnika; po njem ostaja med nami in je v nas.«
Verujem v to.
Kot odgovor Vaši prošnji za molitev, Vam želim povedati, da je med Vami, mladimi duhovniki tudi moj duhovni spremljevalec, ki je pravi duhovni oče z občutkom za Sveto, mož molitve in evharistije. S svojim zgledom nevsiljivo vabi na Kolena pred Jezusa v Najsvetejšem zakramentu, v blagodejno zgovorno tišino v Njem.
Bogu hvala za ta velik Dar.
Tudi sama prosim Vas, in ostale drage brate duhovnike, da ob Vaši vse bolj odgovorni, a vseeno lepi službi, ne bi nikoli pozabili na molitveni spomin za vse, ki nas združuje zakrament svetega zakona, ni preprosto, a z Njegovo pomočjo zagotovo lažje. Hvala Vam.
Smo povezani v molitvi!
Hvaljen Jezus!
Hvaležna žena in mati