ASSISI – MESTO RADOSTI

Ponedeljek, 28. julij 2014

Hvaljen Jezus! Mir in dobro!

Od včeraj zvečer sem spet doma.
Priznati moram, da mi vrnitev v vsakdanje življenjsko okolje v samostanu v Štepanji vasi v Ljubljani predstavlja kar velik izziv. Zadnji teden dni sem namreč preživel v čudovitem ozračju romanja v Assisi z mladimi. Med nami je bil Gospod tako otipljivo navzoč, toliko lepih, močnih stvari nam je podaril, da se čutim po eni strani opogumljenega, podprtega z milostjo in prenovljenega, po drugi plati pa me je malce strah, da se mi ne bi zgodilo, da bi spet prehitro padel v rutino, ki zamori Duha. Z vsem srcem se obračam h Gospodu in prosim: Pridi, Sveti Duh, pridi po mogočni priprošnji brezmadežnega srca Marije, tvoje preljube neveste!
Naj s teboj še malo podelim izkušnjo romanja. Čeprav bratje kapucini že 22 let romamo z mladimi v Assisi in čeprav sem bil tudi sam približno desetkrat soudeležen, sem bil tudi tokrat – tako kot že dostikrat poprej – presenečen nad Božjim delovanjem v srcih mladih. Kako lepi so ti naši asiški romarji in koliko dobrega je v njih! Resnično sem tudi sam doživljal podobno kot je izrekel nekdo od romarjev: da smo bili podobni skupnosti prvih kristjanov, ki so uživali svoj kruh s preprostim in veselim srcem.

Res je, da Assisi s kraji, ki sta jih zaznamovala sveta Klara in Frančišek, močno nagovarja, a brez odprtosti naših src Gospod le stežka spreminja, navdušuje, posvečuje. Na tokratnem romanju me sem posebno hvaležen za lepo sodelovanje nas bratov – kar šest nas je bilo. Sam čutim to naše romarsko sobivanje kot močno spodbudo, da bi tudi v vsakdanjem življenju še globlje zaživeli iz bližine Jezusa Kristusa, ki nas povezuje v bratstvo.

Ob vseh standardnih vsebinah asiškega romanja kot so: molitev, obiskovanje posameznih krajev, veliko prepevanja, večerna adoracija, osebno delo in delo po skupinah, služenje pri vsakdanjih opravilih, skriti prijatelj itd., me je letos posebej nagovorila predstavitev Chiare Corbella Petrillo, mlade žene in matere, ki je dala svoje življenje za svojega sina Francesca in pri 28tih letih leta 2012 v velikem miru odšla v večnost. Bogu hvala zanjo in za našo Anjo, ki nam jo je prestavila. Če jo želiš še bolje spoznati lahko kaj več o njej zveš tule: http://www.chiaracorbellapetrillo.it/.

Kaj mi še odzvanja? Lepe, iskrene spovedi. Odprtost Urše, ki ni niti krščena in je bila zanjo vsa ta izkušnja ena velika pustolovščina. Veselje Ive Vite in Aleša, ki sta prišla na romanje precej zadržana. Pogum Ane in Klemena, ki sta si – kljub temu, da se čez pet dni poročita – vzela čas za romanje. Služenje Urbana in Marka, ki sta neutrudno igrala kitaro. Duhovitost br. Luka, ki nas je do solz nasmejal na radiu Romar (oddaja po mikrofonu v avtobusu – samo med vožnjo). Pozornost Monike, ki je vsakemu izmed svojih učencev napisala razglednico. In še in še…

Hvala Bogu, da sem lahko bil del tega romanja. In hvala BOgu, da me je spodbudil, da to podelim s teboj.

Naj te dobri Gospod blagoslavlja!

BTBpM (Bog te blagoslovi po Mariji)

brat Jaro