»Devica Mati, hči svojega Sina« (Dante, Božanska komedija).
Težko bi bilo na lepši način izraziti vso nadčloveško veličino Božje Matere. Pesnik se je navdihoval v bogoslužju, v katerem Cerkev kakor nekoč sveta Elizabeta navdušeno vzklika: »Blažena si, o Devica Marija, ker si v svojem telesu nosila Stvarnika sveta in si rodila Njega, ki te je ustvaril, ter ostala vedno devica«. Te svete vsebine tako zelo presegajo zmožnost človeškega razumevanja, da razum obstane in besede spregovorijo na nerazumljivo vzvišen način: »O sveta in brezmadežna deviškost, za katere poveličevanje ne najdem besed: kajti Njega, ki ga nebesa ne morejo obseči, si ti nosila v svojem naročju«. Sveti Bernardin iz Siene v imenu vseh tistih, ki jih je lepota Device prevzela, priznava, da se pred veličino ponižne in neuke nazareške mladenke, ki je postala Božja Mati, razum izgubi, zmede in človek kar ne najde primernih besed, da bi spregovoril tako, kot bi moral.
Te neopisljive veličine, v katero je zavita skrivnost Device Marije, ni moč zaznati z razumom in ne s čuti. Razodeva se le tistim, ki niso domišljavi: o njej že dvajset stoletij pričuje teologija; vanjo se poglablja vera; kontemplacija se ji čudi in jo občuduje ter daje hvaležno čast Vsemogočnemu, ker je v Devici Mariji storil tako neverjetne stvari.
Kot mati učlovečene Besede Marija vstopa v skrivnost Svete Trojice z osebami Troedinega vzpostavlja najtesnejše vezi. Med Devico Marijo in Besedo se vzpostavi odnos resničnega materinstva, katerega veličina se lahko meri na osnovi Sinovega veličastva. Na mestu je beseda sv. Tomaža Akvinskega, da Marijino dostojanstvo meji na neskončnost.
Nobeno drugo dostojanstvo se ne more primerjati z dostojanstvom Božje Matere: ne dostojanstvo angelske narave, ne Božje posinovljenje, ki smo ga deležni in ne dostojanstvo katoliškega duhovništva. Z besedami bl. Corrada iz Saške ta trditev zveni takole: »Bog bi lahko ustvaril še lepši svet, Bog bi lahko ustvaril še bolj prostrano nebo, toda celo Bog ne bi mogel v bivanje poklicati matere večje od Božje Matere«.
Vsa Marijina veličina je v tem, da je Mati takšnega Sina!
Od tu izvirajo vsi darovi in prednosti, ki jo krasijo. Vsa ostala bitja, angeli in ljudje, ljubijo Boga kot Stvarnika in Očeta; Marija, samo Marija, ga ljubi tudi kot mati, kot najbolj ljubeča mati ljubi najbolj ljubkega sina.