OČE
Jezusova, Frančiškova in moja skrivnost

 

»PRIDITE, BLAGOSLOVLJENI MOJEGA OČETA …«

Iz spisov sv. Frančiška

 

PISMO VSEM KRISTJANOM (kasnejša redakcija)

 

Ne smemo biti modri po mesu

Ne smemo biti pametni in modri po mesu (1 Kor 1,26), temveč moramo biti preprosti, ponižni in čisti … Nikoli si ne smemo želeti, da bi bili nad drugimi, temveč moramo biti služabniki in podrejeni vsakemu človeškemu bitju zaradi Boga (1 Pt 2,13). In nad vsemi, ki bodo tako delali in vztrajali do konca, bo počival Gospodov Duh (Iz 11,2) in bo k njim prišel in prebival v njih (Jn 14,23). Le-ti bodo otroci nebeškega Očeta (Mt 5,45), čigar delo opravljajo; to so ženini, bratje in matere našega Gospoda Jezusa Kristusa. Ženini smo, kadar se zvesta duša po Svetem Duhu zedini z Jezusom Kristusom. Njegovi bratje smo, kadar izvršujemo voljo njegovega Očeta, ki je v nebesih (Mt 12,50); njegove matere smo, kadar ga nosimo v svojem srcu in svojem telesu po ljubezni in po čisti in iskreni vesti in kadar ga rojevamo s svetimi dejanji, ki morajo drugim svetiti za zgled.

O kako veličastnega, svetega in velikega Očeta imamo v nebesih!

O kako svetega, slavnega, lepega in ljubeznivega ženina imamo!

O kako svetega in ljubkega, dobrotnega in ponižnega, miroljubnega in prijetnega, ljubeznivega in nad vse zaželenega  brata in sina imamo, takšnega, ki je dal življenje za svoje ovce (Jn 10,15) in je prosil Očeta za nas, govoreč: Sveti Oče, ohrani v svojem imenu te, ki si mi jih dal (Jn 17,11).

Oče, vsi, ki si mi jih dal na svetu, so bili tvoji in si jih dal meni (Jn 17,6). In besede, ki si mi jih dal, sem dal njim; oni so jih sprejeli in so resnično spoznali, da sem izšel od tebe, in verovali, da si me poslal ti (Jn 17,8).

Zanje prosim. Ne prosim za svet: blagoslovi in posveti jih. In jaz se posvečujem zanje, da bodo tudi oni posvečeni in bodo eno kakor midva. Oče, hočem, naj bodo tudi ti z menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali mojo slavo (prim. Jn 17,9-24) v tvojem kraljestvu.

 


Hvaljenje Boga

Njemu, ki je toliko pretrpel za nas

in nam podelil toliko dobrot

in nam jih bo še v prihodnosti delil,

naj vsaka stvar

v nebesih in na zemlji,

v morju in pod zemljo

daje hvalo,

slavo, čast in blagoslov (Raz 5,13),

kajti on je naša moč in trdnost;

on je edini dober (Lk 18,19),

edini najvišji,

edini vsemogočen,

čudovit in veličasten,

in edini svet,

hvale vreden in blagoslovljen

v neskončne veke vekov.

Amen.

 

 

PISMO CELOTNEMU REDU

 


Molitev

Vsemogočni, večni,

pravični in usmiljeni Bog,

daj nam ubogim,

da bomo zaradi tebe delali,

kar vemo, da hočeš,

in vedno hoteli, kar je tebi všeč;

da bomo notranje očiščeni,

notranje razsvetljeni

in vžgani z ognjem Svetega Duha,

mogli hoditi po stopinjah tvojega ljubljenega Sina,

Našega Gospoda Jezusa Kristusa

in le po tvoji milosti

priti k tebi, Najvišji;

ti, ki v popolni Trojici

nedeljivo Eden

živiš in kraljuješ

v slavi, vsemogočni Bog,

na vse veke vekov. Amen.

 

 

PISMO MINISTRU

 

Rečem ti, kolikor morem, glede tvoje duše, da moraš imeti za milost vse tisto, kar te ovira pri ljubezni do Gospoda Boga in kdorkoli bi ti postavljal ovire, najsi bodo to bratje ali drugi, četudi bi te pretepali. Tako želi in nič drugega. To imej za resnično pokorščino do Gospoda Boga in do mene, saj zanesljivo vem, da je to tvoja resnična pokorščina.

Ljubi tiste, ki tako ravnajo s teboj; in ne želi nič drugega od njih, razen tega, kar ti je Gospod dal. Ljubi jih v tem in jih ne sili, naj bodo boljši kristjani. Vse to naj ti več velja kakor puščavništvo.

Po tem hočem spoznati, ali ljubiš Gospoda in mene, njegovega in tvojega služabnika, če boš delal tole: da bi ne bilo nikoli nobenega brata na svetu, ki bi se pregrešil, kolikor bi se največ pregrešiti mogel, pa bi potem, ko bi se ozrl v tvoje oči in iskal v njih usmiljenje, odšel, ne da bi se ga ti usmilil; in tudi če ne bi iskal usmiljenja, ga ti vprašaj, če želi usmiljenja. In če bi pozneje tisočkrat grešil pred tvojimi očmi, ga ljubi bolj ko mene, in sicer zato, da ga pritegneš h Gospodu. In vedno imej do takih usmiljenje.

 

PISMO BRATU LEONU

 

Brat Leon! Frančišek, tvoj brat, te pozdravlja in ti želi mir.

Sin moj, rečem ti kakor mati, da vse besede, kar sva jih izrekla po poti, na kratko povzemam v tej besedi in nasvetu; in če ti bo potem kdaj treba priti k meni po nasvet, ti takole svetujem: na kakršen koli način se ti bo zdelo bolje ugajati Gospodu Bogu in hoditi po njegovih stopinjah in v njegovem uboštvu, stori to z blagoslovom Gospoda Boga in v pokorščini do mene.

Če ti je potrebno zaradi svoje duše ali zaradi katere druge tolažbe priti k meni in če to želiš, pridi, Leon.

 

OPOMINI

 

18. Sočutje z bližnjim - Blagor človeku, ki podpira svojega bližnjega v skladu s svojo slabostjo tako, kot bi sam želel, da bi ga bližnji podpiral v podobnem primeru. Blagor služabniku, ki vse, kar ima dobrega, vrača Gospodu Bogu…

22. Opominjanje - Blagor služabniku, ki sprejme opomin, obtožbo in grajo od drugega tako potrpežljivo kakor od samega sebe. Blagor služabniku, ki za dobro sprejme grajo, se spoštljivo podredi, ponižno prizna in rad zadosti. Blagor služabniku, ki ni hiter pri opravičevanju samega sebe in ki ponižno prenese osramočenje ter grajo zaradi greha, ki ga ni zakrivil.

23. Ponižnost - Blagor služabniku, ki se tako ponižno vede med svojimi podrejenimi, kakor če bil med svojimi gospodarji. Blagor služabniku, ki vedno ostaja pod šibo opominjanja. Zvesti in razumni služabnik (Mt 24,45) je, kdor se pri vseh svojih žalitvah ne obotavlja kaznovati sam sebe v duši s kesanjem in na zunaj s priznanjem in dejavnim zadoščevanjem.

24. Prava ljubezen - Blagor služabniku, ki ljubi svojega brata prav tako tedaj, ko je bolan in mu ni sposoben povrniti usluge, kakor tedaj, ko je zdrav in mu uslugo lahko povrne.

25. O istem - Blagor služabniku, ki enako ljubi in spoštuje svojega brata, kadar je daleč, kakor takrat, ko je z njim skupaj, in ne govori o njem za njegovim hrbtom nič takega, česar ne bi z ljubeznijo mogel povedati v njegovi navzočnosti.

 

NEPOTRJENO VODILO

 

V. Poboljševanje bratov, ki se pregrešijo

Če bi med brati v kateremkoli kraju bil kak brat, ki bi hotel živeti po mesu in ne po duhu, naj ga bratje, s katerimi živi skupaj, ponižno in skrbno opomnijo, poučijo in posvarijo. Če se po tretjem opominu ne bi hotel poboljšati, naj ga čim prej pošljejo k njegovemu ministru in služabniku ali pa njegovega ministra in služabnika o njem obvestijo. Ta minister in služabnik pa naj stori z njim, kakor pred Bogom misli, da je najprimerneje.

Vsi bratje, tako ministri in služabniki kakor drugi, naj pazijo, da se zaradi greha ali slabega zgleda koga drugega ne bodo vznemirjali ali jezili, kajti hudobni duh jih hoče zaradi greha enega samega človeka pokvariti mnogo. Marveč kolikor najbolje morejo, naj duhovno pomagajo tistemu, ki je grešil; kajti “ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni” (Mt 9,12).

Prav tako naj noben brat ne bo oblasten ali gospodovalen, zlasti ne medsebojno.

Nobeden izmed bratov naj ne stori ali reče česa slabega drugemu; nasprotno, v duhu ljubezni naj radovoljno služijo drug drugemu in se drug drugemu pokoravajo. To je prava in sveta pokorščina našega Gospoda Jezusa Kristusa.

VII. Način služenja in dela bratov

In kjerkoli bratje živijo in v kateremkoli kraju se srečajo, se morajo duhovno in vljudno pogovarjati in se med seboj spoštovati “brez godrnjanja” (1 Pt 4,9).

XI. Bratje naj se ne prepirajo in ne govorijo slabega drug o drugem, temveč naj se med seboj ljubijo

Vsi bratje naj skrbno pazijo, da ne bodo o nikomer govorili slabo in da se ne bodo pričkali z besedami (2 Tim 2,14); trudijo naj se marveč, da ohranjajo molk, kadar jim Bog daje milost. … In naj se ne srdijo, kajti: “Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodbo; in kdor reče svojemu bratu 'tepec' zasluži, da pride pred veliki zbor; kdor pa reče 'norec' zasluži, da pride v peklenski ogenj” (Mt 5,12).

In ljubijo naj se med seboj, kakor pravi Gospod: “To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil” (Jn 15,12). Medsebojno ljubezen naj pokažejo z dejanji (prim. Jak 2,18), kakor pravi apostol: “Ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, temveč v dejanju in resnici” (1 Jn 3,18).

In “nikogar naj ne sramotijo” (Tit 3,2); naj ne godrnjajo; naj ne jemljejo drugim dobrega imena, kakor je pisano: “Podpihovalci in obrekovalci so Bogu odvratni” (Rim 1,29-30). Naj bodo skromni in naj kažejo vso krotkost do vseh ljudi (Tit 3,2). Nikar naj ne sodijo in obsojajo. In nikar naj, kakor pravi Gospod, ne upirajo oči že na najmanjše pregreške drugih (Lk 6,41; prim. Mt 7,3), temveč naj rajši v “grenkosti svoje duše” (Iz 38,15b) mislijo na svoje grehe.

POTRJENO VODILO

 

VI. Bratje naj si ničesar ne prilaščajo; nabiranje miloščine; bolni bratje

Kjerkoli bratje so in pridejo skupaj, naj bodo domači med seboj. Brez strahu naj drug drugemu razodevajo svoje potrebe; zakaj če mati hrani in ljubi svojega telesnega sina, koliko bolj mora vsakdo ljubiti in hraniti svojega duhovnega brata. Če kdo izmed njih zboli, mu morajo drugi bratje streči, kakor bi želeli, da bi bili sami postreženi.

Dodatne informacije