NIHČE NIMA PRAVICE

BITI SREČEN SAM

 

 

 

BESEDE RAOULa FOLLEREAUa MLADIM SVETA

 

Sonce na vrtnicah (1926)

V majhnih srcih ustvarite veliko poletje; bodite pripravljeni umreti za bratstvo med ljudmi, glasno kričite svetu svoj sen, kajti živeti pomeni boriti se.

 

Poslanica mladini sveta (1961)

Če začuti željo, da bi spet jedli, ne recite: »Lačen sem!«, rajši pomislite na 400 milijonov mladih, ki danes sploh ne bodo ničesar zaužili, kajti polovica mladih ljudi na svetu danes strada.

Če ste prehlajeni, nikar ne stokajte: »O moj Bog, kako sem bolan!«, raje pomislite na vse tiste, ki trpijo, na 800 milijonov človeških bitij, ki še nikdar niso videla zdravnika.

Ne gre za to, da z vzvišeno kretnjo osušimo eno solzo; to bi bilo preveč hitro opravljeno.  Niti za to, da bi imeli trenutek sočutja; bi bilo prelahko.

Gre za to, da se zavemo tega stanja in ga na noben način nočemo več mirno prenašati.

Ne zadovoljimo se več s tem, da bi se vrteli okoli SAMIH SEBE – in okoli tistih, ki so NAŠI – v pričakovanju NAŠEGA delca paradiža.

Ne privoščite si več svojega mirnega opoldanskega počitka, ko okoli vas vse tuli in obupuje.

Ne sprejmimo več tega načina življenja, ki pomeni eno samo zatajitev človeka…

Ne sprejmimo več negativnega krščanstva, ki ga mali buržuji večno tlačijo v labirintih obrazcev in prepovedi.

Ne sprejmimo več, da bi bili srečni sami. Nikoli ne popustimo pred bedo, krivico, podlostjo, ne izbirajmo srednjih poti, ne umikajmo se iz spopada.

Borite se, bojujte se!

 

Poslanica mladini sveta (1962)

Bodite nepopustljivi, ko gre za dolžnost ljubiti,

ne popuščajte, ne izbirajte srednjih poti, ne umikajte se.

Smejte se v brk tistim, ki vam bodo govorili o preudarnosti, o primernosti, ki vam bodo svetovali, da je treba izbirati »zlato sredino«, tem bednim bitjem »prave mere«.

Predvsem pa trdno verujte v dobroto v svetu. V srcu vsakega človeka so čudoviti zakladi: vaša naloga je, da jih spravite na dan.

Največja nesreča, ki vas lahko doleti, je, da ne bi bili koristni nikomur in da bi bilo vaše življenje brez koristi.

Bodite ponosni in zahtevni. Zavedajte se svoje naloge, da morate graditi srečo za vse ljudi, svoje brate. Ne dovolite, da vas zagrne živi pesek tistih »želel bi« ali »ko pa ni mogoče«. Borite se iz oči v oči.

Obtožujte na ves glas. Ne dovolite sleparije okoli sebe. Bodite, kar ste, pa boste zmagali.

 

Poslanica mladini sveta (1965)

Kaj imate raje?

Nov tip bombnika z vso njegovo opremo, ali 75 bolnišnic s 1000 posteljami? Nov tip bombnika z vso njegovo opremo, ali 30 fakultet, katerih vsaka lahko sprejme 1000 študentov? Ali 250.000 učiteljev za Tretji svet, kjer vsak drugi mlad človek pot petnajstim letom ne zna ne pisati ne brati?

Kaj bi raje?

Nov tip bombnika z vso njegovo opremo, ali 50000 traktorjev ali 15000 kombajnov?

Kaj bi raje imela, mladina sveta?

 

Vsi se moramo boriti, boriti se vse dni, da bi se na tem našem svetu spet rodila ljubezen. Boriti se moramo brez prestanka.

Boriti se, ne da bi se zmenili za druge. Tu mislim na plašljivce, na računarje, na brezvestne ljudi.

Narediti to, kar je mogoče, je premalo. Treba je storiti več. Treba je storiti veliko več. Veliko več kot je mogoče storiti, da bi poskusili narediti dovolj.

Treba je storiti več vsak dan. Vse dni. Vsako zrno ljubezni, ki smo ga zasejali, bo prej ali slej vzcvetelo.

 

Poslanica mladini sveta (1968)

»Dajte mi oporo,« je dejal Arhimed, »in vrgel bom svet s tečajev.«

Vaša opora je ljubezen.

Pa ne kakšna cmerava ljubezen, ki ne naredi drugega kot da joka nad bedo drugih, ampak bojevita ljubezen, ki se upira zoper socialne krivice, zasužnjevanje revežev, ki jih pasivno sprejemajo dobre duše, ki se oblačijo v večerne obleke, da bi obnovile svet in ob slaščicah govorijo o veliki lakoti v svetu…

Da, uprite se! Uprite se, ko zveste, da ena sama atomska letalonosilka stane toliko kot tri milijone pšenice; da bi za vsoto, ki jo potrošijo za eno raketo, lahko razdelili med reveže sto tisoč ton sladkorja; da ena podmornica več pomeni petnajst tisoč ton mesa manj za lačne. Revolucija?Da. Revolucija za tiste, ki bodo nocoj legli spat največkrat kar na gola tla – lačni, za » milijardi ljudi, katerih 60 odstotkov ima manj kot dvajset let.

Čas je že, da za vselej zapremo strani nečloveške zgodovine človeštva.

Bogastvo sveta je namenjeno vsem ljudem.

To je resnica, ki si jo morate osvojiti in jo vtisniti v pamet drugim.

 

Vaši bratje vas potrebujejo. Ni tako važno, kaj ste, postanite čisto preprosti in pošteni delavci. Vsako delo je namreč plemenito opravilo, če vas vodi neki ideal.

Postanite nekdo, da boste mogli storiti nekaj.

 

Ne spravljajte svojega življenja na mrtvi tir. Varujte se tudi avanturizma, pri katerem ima oholost več besede kot pa služba. Obtožujte, toda zato, da bi dvigovali. Oporekajte, toda zato, da bi gradili. Tudi vaš upor in njegov bes naj bosta izraz ljubezni.

 

Vsak izmed vas naj bo delček, iskra te ljubezni. Napravite jo nalezljivo, radioaktivno. Organizirajte epidemijo dobrote. Naj okuži svet.

 

Poslanica mladini sveta (1971)

Čemu življenje?

Da služimo.

 

Če vašemu življenju kaj manjka, mu manjka to, da gledate premalo visoko.

 

Najbolj gotovo, kar vemo tu doli, je to: ljudje nas potrebujejo.

 

Brezbožni razum vam laže.

Nesposoben je, da bi vašemu življenju dal smisel. Izdaja vas, zapira vas vase, pohablja vas, uničuje vas.

Stroj vam laže.

Pravi vam, da vam je na uslugo; dejansko pa vas izkorišča in vas usužnjuje.

Denar vam laže.

Domišlja si, da lahko v vsem zadošča in da vas lahko osvobodi;

dejansko pa vas vklepa in vas ponižuje.

Obrnite hrbet tem žalostnim čarovnijam.

Vrnite svetu zavest o Bogu in veselje, ki ga prinaša ljubezen.

Dodatne informacije