ZMEDA!!!

MOJA SMER?!

               

Kompas Duha…

»Življenje se začne tam,

kjer se konča tvoje udobje.«

                                                 (Neale Donald Walsch)

 

Pridi, Sveti Duh,

in spregovori mojemu srcu!

Če ti je pa všeč, da molčiš,

naj mi govori tudi tvoj molk.

Brez tebe sem namreč vedno v nevarnosti, da sledim svojim zmotnim mislim

in jih pomešam s tvojimi resnicami.

 

 

In kaj ima Sveti Duh pri tem?

Najhujše, kar se lahko zgodi posamezniku ali družbi, je to, da izgubi svoj notranji kompas, svojo vest, zavest o tem, kaj je prav in kaj ni.

Čuden je človek, ki ima kompas, ki išče pravo smer, pa ne gre tja, kamor mu je igla pokazala.

Takšni smo mi, ko v življenju sklepamo kompromise… Iščemo bližnjice… Se zanašamo nase…

Brez kompasa se v današnjem svetu ni moč več znajti…

 

PRIDI, SVETI DUH, POKAŽI NAM POT!

 

Zakaj magnetna igla kaže proti severu?

Vzajemno s kompasom so se pojavile tudi različne teorije, ki naj bi pojasnile skrite sile, ki držijo iglo v pravi smeri.

Tako so bili filozofi trinajstega stoletja trdno prepričani, da kompas kaže v smer severnice, ter da prejema svojo lastnost od zvezde same.

Drugo zanimivo prepričanje o izvoru Zemeljskega magnetnega polja je prevladovalo med mornarji šestnajstega stoletja. Le ti so si razlagali pojav z veliko namagneteno goro, ki naj bi ležala tem zgoraj na severu in privlačila igle kompasov, pa tudi nesrečne mornarje, ki bi zašli v preveliko bližino.

Nekoliko bolj utemeljeno razlago je prvi ponudil Sir William Gilbart, osebni zdravnik kraljice Elizabete I okoli l.1600 . Predlagal je, da naj bi bila Zemlja velik magnet. Tako naj bi sila, ki privlači kompasovo iglo, izvirala iz Zemeljske notranjosti.

Sodobne teorije o izvoru Zemeljskega magnetnega polja se seveda ne skladajo povsem s to poenostavljeno sliko. V notranjosti Zemlje namreč ne more biti trajno namagnetenih snovi, saj je temperatura precej nad Curiejevo temperaturo, to je kritično temperaturo, do katere je snov še lahko v feromagnetnem stanju. Magnetno polje tako izvira iz razmeroma zapletenega pretakanja raztaljenih kovin v zunanjem jedru Zemlje (to je med 2800 in 5000 km pod površjem).

 

Ali ne morem sam odločati,
kaj je zame dobro?

Človek je bil ustvarjen kot svobodno bitje. Ta svoboda se kaže zlasti pri njegovih odločitvah in izbirah. Lahko celo rečemo, da je neko dejanje človeško samo, če je svobodno.

Danes mnogi menijo, da jim nihče nima pravice reči, kaj je dobro ali hudo, ker so pač svobodni. Resda več ali manj sprejemamo nekatera moralna načela kot na primer, da se ne sme ubijati ali pohujšati otroka, vendar to še zdaleč ne velja za vsa področja.

Na našo presojo zelo pogosto vpliva splošno mnenje in obnašanje. Neko mnenje pa še ni resnično, če ga sprejme večina. Pogosto čutimo, da neko zelo razširjeno mnenje ni pravilno. Ta notranji kompas je vest. Kajti ni odvisno od našega mnenja in ne od mnenja drugih, kaj je dobro ali slabo. Včasih čutimo, da proti svoji volji sprejmemo neko splošno sprejeto ravnanje, ki ga v sebi ne odobravamo. Včasih pa, čeprav neradi, storimo nekaj česar v globini srca ne odobravamo.

Svet, ki ga je ustvaril Stvarnik, ima svoj red. Nekateri ga imenujejo "NARAVNI ZAKON". O tem govori tudi knjiga stvarjenja na začetku Svetega pisma, ko pripoveduje o božji zapovedi v Edenskem vrtu: "Od drevesa spoznanja dobrega in hudega ne jej!" Lahko rečemo, da obstaja izvirni greh (glej tudi vprašanje 31) v tem, ko človek poskuša zasesti mesto Boga in odločati o dobrem in hudem.

Če si torej nismo mi izmislili niti dobrega niti hudega, kako ga potem lahko spoznamo? Vsak človek ima nekaj v sebi, kar imenujemo vest. "Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti." (Koncilska pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu, 16). Vest lahko pomaga vsakemu, da se usmeri k dobremu, zato jo je treba poslušati. Treba jo je tudi učiti in oblikovati z dobrimi dejanji in z navdihi Svetega Duha v molitvi: "Svojo postavo položim v njihovo notranjost in jo zapišem v njih srce" (Jer 31,33). In končno ob poslušanju Cerkve, ki nam v Kristusovi luči pomaga razločevati dobro od slabega.

Dodatne informacije