NI

NEMOGOČIH

POTI

(Tomaž Humar)

 

Bog ima vedno odgovor

Ti praviš: "To je nemogoče!" Bog pa pravi: "Vse je mogoče!" (Lk 18.27)

Ti praviš: "Jaz sem preutrujen." Bog pa pravi: "Jaz vam bom dal počitek!" (Mt 11,28-30)

Ti praviš: "Nihče več me ne ljubi." Bog pa pravi: "Jaz te ljubim!" (Jn 3,16-34)

Ti praviš: "Ne morem nadaljevati." Bog pa pravi: "Dovolj ti je moja milost!" (Kor 12,9 ; Ps 91,15)

Ti praviš: "Znašel sem se v brezizhodnem položaju." Bog pa pravi: "Jaz bom uravnaval tvoje steze!" (Preg 3,5-6)

Ti praviš: " Tega ne zmorem storiti." Bog pa pravi: "Vse zmoreš v meni, ki ti dajem moč!" (Fil 4,13)

Ti praviš: "nisem sposoben." Bog pa pravi: "Ti si sposoben!" (2 Kor 9,8)

Ti praviš: "To nima vrednosti." Bog pa pravi: "Vse pripomore k dobremu!" (Rim 8,28)

Ti praviš: "Ne morem si odpustiti!" Bog pa pravi: "Jaz ti odpuščam." (1 Jn 1,9 ; Rim 8,1)

Ti praviš: "Tega ne obvladam." Bog pa pravi: "Jaz bom potešil vse vaše potrebe."

Ti praviš: "Bojim se!" Bog pa pravi: "Jaz ti nisem dal duha boječnosti!" (2 Tim 1,7)

Ti praviš: "Pogosto sem zaskrbljen in razočaran." Bog pa pravi: "Vso svojo skrb preložite NAME!" (1 Pt 5,7)

Ti praviš: "Nimam dovolj vere."  Bog pa pravi: "Vsakemu sem dal mero vere." (Rim 12,3)

Ti praviš: "Nisem dovolj pameten." Bog pa pravi: "Jaz ti dajem modrost." (1 Kor 1,30)

Ti praviš: "Počutim se povsem sam." Bog pa pravi: "Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil!" (Heb 13,5)

 


TOMAŽ HUMAR (+2009)

Daulagiri 1999
Deveti dan pozno dopoldne po strašnem bivaku nadaljujem vzpon, popolnoma dehidriran. Ob enih pridem na rob stene. Nahrbtnik vržem dol in začnem računati, kako naprej. Vreme je iz minute v minuto slabše, jaz pa sem tik pod vrhom. Vzamem denar, podobico, sliko družine, fotografijo sestopa, radijsko postajo, fotoaparat, nekaj energetskih ploščic, ledni vijak in gurtno. Gorazd mi medtem bere sporočila iz domovine. Vsi mi želijo dobro - eni že nazdravljajo, drugi držijo pesti, tretji molijo, četrti so povsem na koncu z živci. Milijon sedemsto tisoč klikov v enem samem dnevu. Veliko ljudi diha za moj uspeh in srečno vrnitev, jaz pa stojim na robu med peklom in nebesi. Čez čas govorim še s Sergejo ... Odločiti se moram sam.

Ura se bliža drugi popoldne, ko se oglasi Stipe:
"Mislim, da to, što si ti napravio, još niko nije. Vrijeme je, da misliš na silaz!"
Iz žepa vzamem slike, na eni mi mali Tomaž miga s prstom: "Ati, pridi domov!"
Pogledam proti vrhu. Zavesa snega, ki jo dela močan veter, je vedno večja. Takrat me prešine: Umrl boš! Če greš naprej, boš umrl, in to zagotovo.

Prvič v življenju se zavem, da me čaka konec, če bom trmoglavil proti vrhu. Zanj sem prekratek točno za eno življenje ...

Razumel sem, zato se nisem igral z danostjo. Daula mi je dal steno, vrha pa ne. Bil sem hvaležen za spoznanje. Hotel sem še kdaj pogledati otrokom v oči, želel sem še kdaj nabirati kostanj ...

Preprosto, hotel sem živeti,
zato sem sestopil na severno stran.


NEJC ZAPLOTNIK (+ 1983)

Bela, samotna gaz se z vrha spušča v dolino in izginja v megli.
Vse je ena sama izginjujoča belina,
le odtenki senc ločijo stopinje, kjer sem hodil.
Veter počasi briše drobne sledi drobnega človeka
in ko bom sestopil, jih bo zasul s snegom
in nove poti bodo prekrile spomine.
Zato bi rad trenutek še posedel na vrhu
in sam, sredi slepečih obzorij prelistal knjigo,
ki jo nosim s seboj.
Pred menoj se rišejo jasne slike preteklosti,
a še več je nepopisanih listov,
vmes pa je trenutek, ki ga živim.
Trenutek, ki se je po globoki gazi skušal povzpeti v nebo,
a je obstal priklenjen na vrhu
in me postavil nazaj na ta svet prazne resničnosti.
In takrat sem opazil,
da sonce rdeči kulise mojega odra,
občutil sem,
kako me mraz grize v roke in noge,
in spoznal,
da se bo treba vrniti in poiskati nove gazi.

Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel,
kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.

 

Tone Pavček (+ 2011)

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi:
vnovič
in zopet
in znova.

Dodatne informacije