LJUBEZEN IN USMILJENJE

Upati je malo in živeti ne pomeni nič:
treba je ljubiti.

Ljubiti namreč pomeni moliti,
ljubezen je krst!

Le eno manjka mojemu veselju: da se ne razširi po vsem svetu.

Živeti pomeni pomagati živeti.

Ne reci "jaz", ko govoriš o sebi, in "oni", ko govoriš o drugih; reci "mi".

Edini način, da si zagotovimo osebno srečo je, da mislimo na srečo drugih.

Srce je ključ do nebes, v njem je skrita velika moč vesolja, ki je edina nepremagljiva, ki edina ustvarja.

Vsa umetnost življenja je v tem: ljubiti. V tem je skrivnost sreče, edine sreče, ki se jo splača okusiti. Povejmo to tistim, ki delajo slabo, in skušajmo jih spreobrniti. Pokažimo jim, da so na napačni poti, da je vsako slabo dejanje sokrivo nesreče v svetu in da samo dobrota vodi k veselju. Mar ni že Sokrat dejal: "Krepost je sinonim sreče"?

Brez dvoma ima naše srce čudovito moč, ko smo storili nekaj dobrega.

Vedno je bila zmaga na strani tistega, ki ni nikoli podvomil.

Tvojega ideala ne razumejo? Kaj za to! Zbijajo podle in sramotne šale na tvoj račun? Pogum, prijatelj!
Boj ni nikoli prehud,
sanje nikoli previsoke!
Kajtinajslajša in najžlahtnejša nagrada je tista, ko na dnu svojega utrujenega srca, ko so ti pošle že vse moči v neizenačenem boju,
bereš zlate besede, ki jih je vklesala tvoja vest:
"JAZ TE NISEM NIKDAR ZANIČEVALA!"

Zakaj ne bi svojega življenja, vseh dni svojega življenja spremenil v eno samo dejanje ljubezni?

Vsaka duša, ki smo jo pritegnili k Ljubezni, je že na poti k Bogu.

Napredek? To je samo velik stroj za ubijanje.
Človeški razum? Izigrali so ga, onečastili in poteptali v blato. Pet let je človek vodil svoj rod v samomor; skupni grob je naredil za cilj svojega ravnanja; svoje moči in sposobnosti je zlorabil za pobijanje in spet pobijanje in naučil se je biti brez sočutja.
Kako bi se dalo ljudi združiti?
Velike ideje so doživele krvavo polomijo,
velike sanje so utonile v morju sovraštva.
Ostane edino še ljubezen,
pristna ljubezen do bližnjega.

Darovati brez ljubezni je žalitev.

Če je dovolj biti usmiljen, da daš miloščino, kje je potem zasluženje, kje je veselje?

Usmiljenje je prisotnost:
treba je ne samo darovati, ampak darovati se.

Usmiljenje je pomlad Božje pravičnosti.

Ljubezen ne pozna razredov, kast in ras,
ljubezen se ne zmeni za meje,
ljubezen ne dopušča vojne,
ljubezen je močnejša ko smrt.

Človečnost lahko vse premaga in ozdravi.

Nihče nima pravice biti srečen sam.

Veliko znati, a ne znati ljubiti, je nič,
včasih celo slabše kot nič.

Ne verujem v socialno dobo človeštva, v bratstvo osnovano na zakonih in zavarovano s čuvaji, verujem le v prihod svobodnega in zmagoslavnega kraljestva ljubezni.
To, kar je nujno potrebno,
kar bo vse določilo
in vse rešilo,
je medsebojna ljubezen.

Pozor! Človečnost, ne miloščina!
Ne tisti prezirljivi dar, ki ga vržemo zviška
in onečasti tistega, ki daje, ter žali tistega, ki prejema.
Taka miloščina je le bleda senca, karikatura ljubezni.

Sreča je edina stvar, o kateri smo prepričani,
da jo imamo v lasti, kakor hitro smo je bili deležni.

Prepričan sem, da bo ljubezen nekega dne premagala
nasilnost, sebičnost, oboževanje denarja.
Prepričan sem, da bo napočil dan,
ko ne bomo več imeli revščine, barak in vojn,
ko ne bo več otrok brez ljubezni in starčkov brez ognjišča;
dan, ko bodo vsa človeška bitja imela pravico do življenja.
In naše plačilo bo, da smo v ta paradiž verovali,
še preden smo ga videli.

Kaj zato, če je bil Beethoven gluh, Rembrandt slep,
oče Damijan gobav in Pasteur mrtvouden?
Kaj zato, če je Dunant moral k neozdravljivim bolnikom
in Pauline Jaricot na obed k revežem?
Ljubezen sprejema preizkušnje, ljubezen se smeje trpljenju.
Ljubezen je močnejša od smrti.

Ljubezen je projekcija Kristusovega obraza na obraz reveža,
trpečega in preganjanega.

Ljudje smo predolgo živeli DRUG OB DRUGEM.
Danes so razumeli, da morajo živeti VSI SKUPAJ.
MI pa jih moramo učiti, naj jutri živijo ENI ZA DRUGE.

Ljubiti se je pravi raj.

Kaj ne deluje?
Predvsem jaz. Ker sem sebičen, nezaupljiv, zaprt vase.
Brž bi se v tem svetu nekaj spremenilo,
če bi se potrudil razumeti svojega bližnjega in mu pomagati,
če bi hotel uresničiti pravo ljubezen, ki se ne ozira na vero,
družbeno stopnjo ali raso
in vidi v vsakemu človeku spoštovanja in ljubezni vredno bitje.

Sveta ne bosta osvojila niti moč niti denar, ampak Ljubezen.
Ljubezen, brez katere ni nič mogoče in s katero nič ni nemogoče.

Razum nas zatajuje,
stroj nas zasužnjuje,
denar nas pohujšuje,
O Gospod,
reši ljubezen!

Nebesa bi bila tu na zemlji takrat, ko bi zaspali ob misli, da so vsi ljudje srečni.

Da bi se rešili njenih obveznosti
- veste, težko je, ko moramo ljubiti vse! -
smo dejavno ljubezen spravili na raven miloščine.

Miloščina brez ljubezni je nič,
včasih še manj kot nič, če z njo nimaš namena toliko pomagati drugim,
ampak se bolj rešiti obveznosti.
Važno je, da se beda drugih vtisne v naše meso, da vname našo kri, da razburi naše preveč "mirne" misli, da načne naše srce, ki je preveč zaverovano vase.

Praviš mi: "Tudi jaz imam svoje reveže."
Ne, ne ti ne jaz nimava "svojih" revežev.
Reveži niso naši. Mi smo njihovi.
Ne moremo reči "moji reveži" kot tvoja hčerkica reče "moje punčke".
Ne moremo se igrati z reveži kot s punčkami.

Ljubiti ali izginiti s sveta: ni druge izbire.

Ljubezen pomeni predvsem v revežu odkriti človeka in ga spoštovati.

Dobro je prav tako nalezljivo kot zlo, le da je svetlejše.

Pripravimo epidemijo ljubezni...
... do dneva, ko se bodo ljudje odpovedali besedam:
"jaz", "moje imetje", "moji opravki", "moje bogastvo", in bodo v svojem srcu, ki bo končno le svobodno, dejali:
imam samo to,
kar sem daroval.

Povrh vsega pa si nikar ne misli, da si s tem, če daruješ nekaj odvečnega
in to predstavlja bolj majhno žrtev,
razvezan dolžnosti, da ljubiš.

Ljubiti ne pomeni darovati,
ampak z nekom deliti.

 

Dodatne informacije