KAKŠNE SO MASKE, KI JIH NOSIM JAZ?

 

Za začetek se spomni, da brez ljudi, ki te obdajajo, sploh ne bi bil(a) takšen(a), kot si. V vsakem srečanju z drugimi ljudmi, postajaš nov človek; spreminjaš se, čeprav tega ne čutiš in ne veš.

Odnosi z drugimi so torej dragoceno polje, na katerem lahko zraste čudovito žito ljubezni ali pa zgolj plevel slabe volje, strahu in sovraštva. Tudi tu žanješ tisto, kar si sejal(a).

Ni naključje, da sta si besedi SREČA in SREČANJE tako podobni. Za človeka je sreča vedno posledica globokega osebnega srečanja z nekom ali Nekom.

Zato je tudi tako zelo pomembno, da preveriš, kako ti vstopaš v odnose z ljudmi, ki križajo tvojo pot življenja!

Odnos z drugim je vreden samo toliko, kolikor je v njem iskrenosti. Če lahko ti in jaz drugemu iskreno poveva, kdo sva, ali z drugimi besedami, kaj misliva, sodiva, čutiva, ceniva, ljubiva in spoštujeva, kaj sovraživa, česa se bojiva, kaj si želiva, kaj pričakujeva, v kaj verujeva, v kaj zaupava, TEDAJ IN LE TEDAJ LAHKO VSAK OD NAJU RASTE. Tedaj in samo tedaj je vsak od naju lahko to, kar v resnici je, lahko govori to, kar resnično misli, pove, kar resnično čuti, da izraz temu, kar resnično ljubi.

Za to, da odprem sebe in svoj svet drugemu, je potreben pogum. Potrebno je zaupanje, da sem tak kot sem dragocen, da se mi ni potrebno ničesar sramovati. Samo obojestransko zaupanje in globoko spoštovanje skrivnosti drugega lahko pripelje do resničnega srečanja – vira sreče.

 

PET RAVNI MEDSEBOJNEGA SREČEVANJA (KOMUNIKACIJE):

5. stereotipni razgovor

4. poročanje dejstev o drugih

3. moje zamisli in moja mnenja

2. moji občutki

1. vrhunska komunikacija (brezpogojna in poštena odkritost)

 

IZHODIŠČA ZA USPEŠNO SPORAZUMEVANJE:

1. Za sporazumevanje se moramo zavzemati.

2. Prepričani moramo biti, da smo dar, ki naj bi ga podarili, in da so drugi, ko se nam razkrivajo, dar, ki se nam ponuja.

3. Odločiti se moramo, da bomo iskreni do sebe, in pri tem vztrajati.

4. Ko govorimo z drugimi o sebi, moramo vedno prevzemati nase vso odgovornost za svoja dejanja in za svoje reakcije. Zato bomo uporabljali »jaz« in ne«ti« trditve.

5. Govoriti moramo le v svojem imenu. Ko se pogovarjamo, moramo jasno povedati, da govorimo le svojo resnico, in ne popolne resnice.

6. S sogovorniki moramo deliti vse svoje pomembnejše občutke.

7. Moramo biti tako pogumni, da drug z drugim delimo svojo ranljivost.

8. Tistim, ki nas poslušajo, moramo izkazati hvaležnost.

9. Moramo biti »prisotni« in »na razpolago« ljudem, ki se nam želijo zaupati.

10. Ljudi moramo sprejemati, kjerkoli že so.

11. Pozorno moramo poslušati, zato da bomo spoznali notranjost drugih ljudi.

12. Ne smemo se prepuščati branju misli, tako da presojamo namene in vzgibe drugih ljudi.

13. Ko se nam ljudje zaupajo, morajo v naših reakcijah čutiti empatijo in oporo.

14. Sporočilo, ki ga sprejemamo, si moramo razjasniti in skušati pravilno razumeti, kaj je hotel povedati sogovornik.

15. V vlogi poslušalca moramo le predlagati, nikoli pa ne smemo dajati navodil.

16. Kot poslušalci se moramo izogibati vsem oviram za sporazumevanje.

17. Tistim, ki so se nam zaupali, se moramo izrecno zahvaliti.

18. Uspešno sporazumevanje zahteva, da sogovornika preživita skupaj poseben čas ali čas posebnega pomena.

19. Dotik je pomembna oblika sporazumevanja.

20. Če hočemo postati pri sporazumevanju bolj učinkoviti, se moramo »iztegniti« preko meja svojih »območij ugodja«.

21. Pripravljeni moramo biti, da se opravičimo, kadar je opravičilo primerno in koristno.

22. Izogibati se moramo kopičenju napetosti.

23. Ob krizah pri sporazumevanju bomo morali uporabljati posebne pristope.

24.Naj govorimo ali poslušamo, vzgib dobrega sogovornika mora biti vedno ljubezen.

25. Moliti moramo za razsvetljenje in pogum, da bi se dobro sporazumevali.

 

Dodatne informacije