MOJA SKAVTSKA VEROIZPOVED
JE TA GOVEJA JUHA RES GOVEJA?
Razmišljanje katoliškega skavta, ki je »mimogrede« tudi katoliški duhovnik
Goveja juha?
Če si vegetarijanec, si verjetno misliš: »Fuj!!!«.
Če si zagrizen karnivor, se ti morda cedijo sline …
No, čeprav goveja juha v meni prebuja lepe spomine na nedeljska kosila iz mojega otroštva, hočem tokrat napisati nekaj misli o nečem povsem drugem.
Goveja juha je zgolj prispodoba …
Prispodoba česa?
Našega ljubega slovenskega katoliškega skavtstva.
A če hočemo prispodobo dobro razumeti, jo moramo najprej čim bolje spoznati. Zato mi dovoli nekaj besed o govedini in o juhi.
Kos govejega mesa lahko uporabimo na različne načine: za odlične zrezke, slasten golaž, preliv za testenine, rižoto, juho ali kakšno drugo okusno jed.
Torej je goveja juha samo ena izmed oblik uporabe govejega mesa.
Juha je torej oblika, ki ima seveda lahko zelo različno vsebino. Kako dobre so različne zelenjavne juhe, pa ribja, piščančja, svinjska. Meni je posebej pri srcu kitajska kislo-pekoča juha … menda pa so po svetu priljubljene celo juhe, katerih vsebine raje ne bi omenjal …
Skavtstvo je »juha«.
Katoliško skavtstvo je »goveja juha«.
Okus tej »juhi« torej daje »govedina«.
Okus našemu skavtstvu torej daje katolištvo.
Ta nujno potrebni kos mesa za našo juho je katolištvo. Ja, katolištvo!
Ta naša čudovito bogata vera v Jezusa Kristusa, živega Boga, edinega Odrešenika človeštva, ki se v sveti maši daruje za nas, ki v spovedi daje novo življenje, ki po svojih duhovnikih posvečuje verne, ki govori po Svetem pismu, ki tako čudovito sije v svetnicah in svetnikih, ki nam je podaril svojo mamo Marijo za našo Mamo, ki nikdar ne zapusti grešnika, ampak ga išče kot izgubljeno ovco in objame kot izgubljenega sina.
Ja, Jezus Kristus je »kos mesa«, ki to našo »juho« naredi »govejo«.
In vsi, ki smo že kdaj okusili, kako dobra je prava goveja juha, takoj prepoznamo prevaro, ko nam kdo ponudi juho iz vrečke ali kocke. Na videz izgleda taka juha skoraj kot prava, a okus je popolnoma drugačen. In ni dober!!!
Ne vem, morda je tebi, ki bereš, vseeno … juha iz mesa, kocke ali vrečke … ni pomembno … samo, da je vroča in dovolj slana! OK, če si ti zadovoljen s tem …
Ampak potem žal ne moreva jesti iz iste sklede … GOVEJA JUHA JE PA LE ZAKON!
Sočutni bizon
(TUDI) SKAVTSTVO JE POT SVETOSTI!
oz. kako je Gospod prek skavtov osvojil moje srce …
Pred leti mi je duhovnik, ki ga – mimogrede povedano – cenim zaradi njegove gorečnosti za »Jezusovo stvar«, dejal: »Nisem še videl spreobrnjenega skavta!«
Priznati moram, da me je pri srcu kar zabolelo, kajti vsa moja odrasla pot z Jezusom je na tak ali drugačen način povezana s skavtstvom. Upam si celo trditi, da če ne bi bil skavt, tudi kapucin in duhovnik ne bi bil. Da ne bom preveč »nakladal«, naj s teboj delim samo pesem, ki je nastala med enim izmed predavanj na Večni poti (na gozdarskem »faksu«) – mislim, da dovolj jasno izraža to, kar je Gospod Jezus po skavtstvu prebudil v mojem srcu:
Služiti bližnjemu je moja želja.
Kristusov križ je moja pot.
A vendar poln sem veselja.
Verujem.
Ti si moj Gospod.
In vem, da kličeš me k dobroti.
Neskončno rad svoj križ na rame vzamem.
Jezus, pomagaj mi, siroti.
Amen.
In tako sem 18. avgusta 1992 v rotundi pri Selu kot skavt obljubil, da bom zvest Bogu in domovini, da bom služil bližnjemu in spolnjeval skavtske zakone. Pri slovesnosti obljube je bil navzoč – to sem na osnovi fotografije odkril šele leta kasneje – tudi naš pokojni brat Stanko Matjašec, ki je v tistih letih skupaj s pokojnim br. Štefanom Balažicem upravljal župnijo Martjanci in skrbel za gradnjo doma duhovnosti v Kančevcih. Nisem vedel, da je kapucin. Saj v bistvu niti za kapucine še nisem vedel …
Slaba dva tedna pred tem pomembnim dogodkom (beri 6. avgusta 1992) sem se v brazilskem mestecu Piracicabi še zadnjič na »mrtvo« napil. Potem pa sem sklenil: »Čez nekaj dni bom obljubil kot skavt … Ne morem več tako živeti! Svojo obljubo hočem živeti zares …« Od tistega dne dalje nisem bil nikdar več pijan. Pa tudi na mnogih drugih področjih življenja se je moje življenje bistveno spremenilo – na bolje seveda!
In tako sem že več kot dvajset let kapucin. Nevreden tega čudovitega poklica, a neskončno vesel, da ga lahko živim …
In ker sem brat kapucin, je od avgusta 2017 dalje moj novi dom Škofja Loka.
Tu lahko ponovno doživljam, kako lepo, a tudi težko je biti skavt.
Molitev sv. Patrika:
Kristus z menoj …
Kristus pred menoj …
Kristus za menoj …
Kristus v meni …
Kristus pod menoj …
Kristus nad menoj …
Kristus na moji desni …
Kristus na moji levi …
Kristus, ko se uležem …
Kristus, ko se usedem …
Kristus v očeh, ki me vidijo …
Kristus v ušesih, ki me slišijo.