DAVID IN GOLJAT – 1 Sam 16,1 – 18,16

 

 

OPOMBE K ODLOMKU

 

16. poglavje

To poglavje začenja pripoved o Davidovem vzponu, ki se v 2 Sam 5 konča z naselitvijo kralja Judeje in Izraela v Jeruzalemu. Morda gre za zbirko različnih izročil, saj je v njej precej vzporednic (16,4–13 in 17,55–18,5; 18,6–16 in 19,8–10; 19,1–7 in 20,1–21,1; 21,11–16 in 27; 24 in 26), ki pa so dobro zgrajene v celoto. V njej spremljamo nasprotje med Savlovim propadom in Davidovim vzponom, ki ga pojasnjuje z obrazcem GOSPOD je bil z njim (16,18; 17,37 itd.). Vsa pripoved je pisana v Davidovo slavo in poudarja njegove vrline.

1–13    Pripoved o Davidovem maziljenju se navdihuje pri pripovedi o Savlovem maziljenju (prim. 9,1–10,16): oba mazili Samuel, v tajnosti, ob krajevnem verskem obredu.

4          s trepetom: prevodi različni. Strah Betlehemcev je morda izviral iz kake pričakovane graje ali pa so vedeli za razhod med Samuelom in Savlom.

7          videz ... visoko postavo: pisec zavrača misel, da bi bil Eliáb zaradi svoje postave določen za kralja kot nekak novi Savel (prim. 9,2; 10,23), kajti Bog izbere najmanjšega. – Zares, GOSPOD ne vidi, kakor ... db. Zares, ne, kakor ...; lat., sir. Ne sodim po tem, kar vidi človek.

12        rdečkast gr., lat. rdečelas. Izrazje za barve je v hebr. precej nedoločeno; morda pomeni svetlopolt; prim. 17,42.

13        Pisec povezuje maziljenje in podaritev Božjega duha; prim. Iz 61,1; Lk 4,18; 2 Kor 1,21–22.

14        zli duh od GOSPODA: svetopisemski pisci pripisujejo Bogu kot vrhovnemu gospodarju oblast nad dobrimi in zlimi duhovi, zato tudi Božji zli duh (v. 15.16; 18,1), Božji duh (v. 23); GOSPODOV zli duh (19,9).

16        Glasba je bila v antiki znano zdravilo proti depresijam.

21        ostal pri njem db. stal pred njim, tj. bil v njegovi službi; prim. v. 22.

 

17. poglavje

To poglavje je slavospev mlademu junaku Davidu, ki poln zaupanja v Boga premaga velikana Goljata. Pripoved je morda sestavljena iz dveh izročil, ki ju je težko ločiti in od katerih eno predstavlja Davida kot pastirja, drugo kot Savlovega služabnika na dvoru. V gr. (Vatikanski rokopis) manjkajo v. 12–31.38b.41.48b.50.55–58; 18,1–6a.

1–2      Prizorišče boja je kakih 20 km zahodno od Betlehema.

4          posredovalec db. mož med dvema, tj. bojevnik, ki v boju z enim samim nasprotnikom odloči o izidu bitke. – šest komolcev in eno dlan tj. več kot 2,8 m; gr. štiri komolce in eno dlan.

5–7      Ta bojna oprava ni tipično filistejska, namreč dolga sulica, meč, lok in majhen ščit.

5          pet tisoč šeklov je ok. 60 kg.

7          šeststo šeklov je blizu 18 kg.

12        Efratejca tj. pripadnika judovske rodbine iz Efráte v neposredni bližini Betlehema. – osem sinov: po 1 Krn 2,13–15 sedem sinov. – prestar, da bi prihajal med može lat. bil je starček med možmi; aram. starček, ki so ga šteli med odličnike; sir. starec v visoki starosti.

25        dal svojo hčer: Savel je v resnici ponudil svojo starejšo hčer Davidu, a ne kot nagrado za to zmago; prim. 18,17–19.26.36 bojne vrste živega Boga je izraz iz svete vojne, ki velja za GOSPODOVE boje (18,17; 25,28).

27        Tako in tako db. Tako.

32        nikomur ... srce db. srce človeka; gr. srce mojega kralja.

35        jagnje dodano.

39        David si je ... opasal njegov meč gr. Davidu je (Savel) opasal svoj meč.

40.45.47 Težko Filistejčevo orožje (v. 5–7), neuspešno pomerjanje Savlove oprave (v. 38–39), pastirska oprava, ki jo je David vzel s seboj (v. 40), brezpogojno zaupanje v Boga (v. 45) predstavijo značilnost svete vojne: kadar se bojuje Bog sam, je človeška oborožitev nepomembna.

40        vzel svojo fračo (vzel dodano): frača je bila lahko tudi nevarno orožje; prim. Sod 20,16.

46        da ima Izrael Boga prevodi da je Bog v Izraelu; prim. 1 Kr 18,36.

52        do vhoda v Gat tako gr.; hebr. do vhoda v dolino. – do ekrónskih vrat gr. do aškelónskih vrat.

 

18. poglavje

Poglavje pripoveduje o Davidovem hitrem vzponu po vstopu v Savlovo službo. Pridobil si je naklonjenost pri vseh razen pri Savlu. Zaradi bolestne Savlove ljubosumnosti pride med njima do tragičnega razhoda, ki mu sledimo vse do Savlove smrti v pogl. 31.

1.3.4    Začetek enega najslavnejših prijateljstev v zgodovini.

2          k sebi dodano.

4          Izročiti svojo opravo, ki je nekaj zelo osebnega, je simbolično dejanje; gl. op. k 2 Sam 1,17.

8          Savel se je zelo razsrdil in »Samo kraljestvo mu še manjka!« manjka v gr. B; prav tako v. 10–11; 12b.17–19.21b.29b–30 (gl. op. k 17,1).

10–11  Prim. 19,9–10.

16        jih je vodil na vojsko in nazaj db. je odhajal in prihajal pred njimi.

 

 

NEKAJ MISLI OB ODLOMKU

 

Odgovorimo na naslednja vprašanja:

 

Kakšen je Bog v Davidovih očeh?

Se je slika Boga pri Davidu kaj spremenila, ko je na sceno stopil Goljat? (Goljatov videz, njegove grožnje, reakcije drugih ljudi …)

Je imel David z Bogom že kakšne izkušnje?

Kakšen je bil David v svojih očeh?

Se je njegova lastna slika kaj spremenila, ko so ga bratje zasmehovali?

Se je njegova namera, da se bojuje z Goljatom, spremenila, ko je ugotovil, da se ne zna bojevati z »običajnim bojnim orožjem«?

Kakšen odnos je imel David do drugih: do izraelskih vojnih vrst, do bratov …?

 

DAVID, GOLJAT IN JEZUS

 

Ko prebiramo različna svetopisemska poročila o Davidovem življenju, lahko odkrijemo veliko podobnosti med njim in Jezusom Kristusom, sinom Davidovim. Medtem ko Sveto pismo izrecno podarja nekatere primere, v katerih je po tipologiji David podoben Jezusu (prim. Mt 12,3-4: »On pa jim je rekel: »Ali niste brali, kaj je storil David, ko je postal lačen sam in tisti, ki so bili z njim, kako je stopil v Božjo hišo in so jedli položene hlebe, ki jih ni bilo dovoljeno jesti njemu in njegovim spremljevalcem, ampak samo duhovnikom.«), pa je še več takšnih mest, ki so vredne omembe v povezavi s to temo. Eno izmed takšnih mest je zanesljivo 1 Sam 17 – odlomek o boju med Davidom in Goljatom.

Daleč od tega, da bi šlo zgolj za razburljivo zgodbo za otroke, s katero lahko učimo malčke, kako naj bodo pogumni v Gospodu. Zgodba je močno znamenje v zgodovini odrešenja, ki nas spominja na boj obljubljen v 1 Mz 3,15: »Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo ter med tvojim zarodom in njenim zarodom. On bo prežal na tvojo glavo, ti pa boš prežala na njegovo peto« in nas usmerja k dopolnitvi tega boja, ko je naš Gospod Jezus Kristus na križu premagal hudiča.

Primerjava med Davidovim bojem z Goljatom in Jezusovim bojem s hudičem je naslednja:

1)     To je bitka dveh predstavnikov. Dva posameznika predstavljata svoji ljudstvi v bitki. Kdor zmaga v boju, zmaga v imenu tistega, katerega predstavlja. To je edina takšna bitka v omenjena v Svetem pismu, ob boju Jezusa in hudiča.

2)     David je edini, ki se lahko zoperstavi Filistejcu. Jezus je edini, ki lahko premaga zlobca.

3)     Davida oče pošlje k bratom. Jezusa je prav tako Oče poslal k njegovim bratom.

4)     Davida so bratje zavrgli, zasmehovali in ga obtožili, da ima slabe namene. jezusu se je godilo prav tako.

5)     David je krotak in bogaboječ v oziru na boj, ki ga čaka, in v odnosu do bratov. Jezusova drža je prav takšna – krotak in iz srca ponižen gre v boj.

6)     David ne zaupa v svoje človeške moči, ampak zaupa v Božje ime, Boga samega. Jezus se prav tako poda v boj s satanom v zaupanju v moč Očeta, vsemogočnega Boga.

7)     David gre v boj, da razodene Božjo moč in slavo. Tudi Jezus se bojuje z zlom za razodetje Božje veličine in ljubezni.

8)     David gre v boj kot pastir. Jezus bojuje bitko z zlom kot dobri Pastir.

9)     David pokonča nasprotnika z njegovim lastnim orožjem (Goljatovim mečem). Jezus porazi satana z njegovim orožjem (trpljenjem in smrtjo na križu).

PRED GOLJATOM…

 

Razlika med Goljatom in Davidom? Ogromna! Pa ne v velikosti njune postave, kar je bila sicer očitna neenakost, temveč v velikosti njunega zaupanja.

Goljat - močan, visok, nadut, aroganten, poln oklepov, mečev, ščitov in kopij ...

David - droben, zvedav, pogumen, odločen, prebrisan ...

Oba sta verjela vase in v svoje sposobnosti. Pri zanašanju na svoje lastne moči pa vsak ve, da so te omejene in kljub vsemu šibke, zato ne preostane drugega kot pomoč.

Razlika med njima pa je v tem, da je vsak od njiju to pomoč iskal drugje.

David je vse svoje sposobnosti, talente in omejitve naslonil na Boga. 100% je zaupal vanj, ki se za Izraelce bojuje. Vedel je, da v boj odhaja v imenu Boga. Prišlo je do ključne sinergije - Davidovih darov in Božjega posega, ki jih je David poznal že iz časa, ko je pasel drobnico in se pogosto zapletel v kremplje leva in medveda. Poznal je Boga in bil z njim v odnosu. Računal je nanj.

Na drugi strani pa stoji Goljat, navzven sicer močan, v sebi pa zgolj droben preplašen fantek, ki mu ne preostane drugega kot oklep in orožje. Ter arogantnost. To je edini dodatek, ki ga ima. Od vseh je ogrožen, od vseh napaden ...

Nasprotno pa je Davidu lahko vsak brat, ker se prepoznava kot sin.

 

Kaj pa mi? Komu smo kdaj podobni? Na koga se naslonimo, ko je pred nami naš Goljat? Naš življenjski izziv? Na Boga ali na to, da smo vredni toliko, kolikor so drugi poleg nas ponižani in ničvredni? In jih zato ponižujemo ...pa četudi z jezikom, ki je močno orožje.

Bog nas namreč vabi, da bi si upali sodelovati z Njim. Da bi upali zaupati v svoje sposobnosti in darove, a se v vsem nasloniti Nanj, ki edini daje moč. Šele v tej sinergiji je možna resnična zmaga. In Gospod ne rečuje z mečem in sulico.

A kljub temu vsakič, ko v svojem življenju želimo nekaj spremeniti, izboljšati in narediti korak naprej, se oglasijo Savli, ki pravijo:"Ne moreš iti proti temu Filistejcu, da bi se bojeval z njim. Kajti mladenič si še, on pa je vojak od svoje mladosti."

Ali pa se oglasijo farizeji v nas in napadajo vsako spremembo, vsak naš trud. Ter grejo in se posvetujejo s herodovci, ki so bili sicer njihovi nasprotniki, kako bi umorili vsako novost. Ob skupnem sovražniku se povežejo celo nasprotniki. Tako težko je včasih resnično spreobrnenje.

 

(Anja K.: http://bom-vrgla-mreze.blogspot.si/2014_01_01_archive.html)

 

NIKOLI SLIŠANA ZGODBA O DAVIDU IN GOLJATU (Malcolm Gladwell)

 

Hotel sem povedati zgodbo, ki me je čisto obsedla, ko sem pisal novo knjigo, gre pa za zgodbo o nečem, kar se je zgodilo pred tri tisoč leti, ko je bilo izraelsko kraljestvo še v povojih. Dogaja se na območju v Šefeli v današnjem Izraelu. Zgodba me je obsedla zato, ker sem mislil, da jo razumem, ko pa sem se vrnil k njej, sem ugotovil, da pravzaprav nimam pojma.

Ob vzhodni meji stare Palestine je potekala gorska veriga. Tako je danes v Izraelu. Ob njej so vsa stara mesta te regije: Jeruzalem, Betlehem, Hebron. Na sredozemski strani, na priobalnem območju, je sedaj Tel Aviv. Med gorsko verigo in priobalnim območjem pa je Šefela, serija dolin in grebenov, ki potekajo v smeri vzhod - zahod. Če sledite Šefeli in greste skoznjo, boste prišli od obale k goram. Če ste bili v Izraelu, veste, da je Šefela morda najlepši del države. Čudovita je, s hrastovimi gozdovi, pšeničnimi polji in vinogradi.

A kar je pomembneje, v zgodovini je imela prav strateški pomen, namreč: preko nje so sovražne vojske našle pot z obale do gora in ogrozile njihove prebivalce. Točno to se je zgodilo pred tri tisoč leti. Filistejci, največji sovražniki izraelskega kraljestva, so živeli na obalni strani. Prišli so s Krete in so bili pomorsko ljudstvo. Začeli so se prebijati skozi eno od dolin Šefele proti goram, saj so želeli zavzeti visokogorje poleg Betlehema in razdeliti Izrael na dva dela. Kraljestvo, ki ga je vodil kralj Savel, je to seveda ugotovilo in Savel je prodrl z gora ter se v dolini Ela spopadel s Filistejci; to je ena najlepših dolin v Šefeli. Izraelci so se vkopali ob severnem grebenu, Filistejci pa ob južnem in tako sta vojski obstali več tednov ter se samo gledali, saj sta bili blokirani. Nista mogli napasti ena druge, saj katerakoli stran bi to hotela, bi se morala spustiti v dolino in se povzpeti po drugi strani, s čimer bi se povsem izpostavila.

Da bi končali nerešljiv položaj, so Filistejci svojega najmočnejšega vojaka poslali v dolino; ta je proti Izraelcem zavpil: "Pošljite dol najmočnejšega med vami, naj se samo midva spopadeva."

Ta tradicija se je v antičnem vojskovanju imenovala boj eden na enega. Na ta način so reševali spore brez velikih bitk z ogromno prelite krvi. Filistejec, ki so ga poslali, je bil velikan. Visok je bil dva metra. Od glave do peta je bil odet v svetleč bronast oklep. Imel je meč in kopje in sulico. Bil je strah vzbujajoč. Tako zelo, da se noben izraelski vojak ni hotel boriti proti njemu. To je vendar smrtna obsodba! Prepričani so bili, da se ga ne morejo lotiti.

Končno se je kot edini javil mladi pastir ovac, šel je k Savlu in rekel: "Jaz se bom boril z njim."

Savel je odgovoril: "Tega ne moreš. To je noro. Otrok si. On pa je mogočen vojščak."

A pastir se ni dal. Dejal je: "Ne, ne, ne, ne razumeš. Svojo čredo sem leta branil pred levi in volkovi. Zmorem to."

Savel ni imel izbire. Nihče drug se ni javil. Tako je pristal. Potem je dečku naročil: "Nositi moraš ta oklep. Ne moreš iti kar tak."

Hotel mu je nadeti oklep, a pastir je rekel ne. Dejal je: "Tega ne morem nositi." Sveto pismo pravi: "Ne morem nositi tega, saj ga nisem preizkusil," kar pomeni: "Nikoli nisem nosil oklepa. Ti si vendar nor."

Namesto tega je s tal pobral pet kamnov in jih dal v pastirsko torbo ter se odpravil po bregu navzdol, da bi se soočil z velikanom. Ko je velikan videl, kdo se približuje, je zavpil: "Pridi, da s tvojim mesom nahranim ptice neba in živali polja." Tako je dražil tega človeka, ki se je prihajal borit z njim. Pastirček se je približeval in velikan je opazil, da nosi palico. To je bilo vse, kar je imel s sabo. Namesto orožja je imel samo pastirsko palico in velikan je užaljeno dejal: "Sem mar pes, da prihajaš name s palicama?"

Pastirček pa je iz žepa vzel kamen, ga napel v pračo, jo zavrtel in izstrelil ter zadel velikana med oči, prav na najbolj občutljivo mesto, ta je omahnil, nezavesten ali mrtev, pastirček je stekel k njemu, vzel njegov meč in mu odsekal glavo. Ko so Filistejci to videli, so se obrnili in zbežali.

Seveda je bilo velikanu ime Goljat, pastirčku pa David, zgodba pa me je med pisanjem knjige obsedla zato, ker je bilo vse, kar sem dotlej vedel o njej, napačno.

David je v tej zgodbi šibkejši, ne? Celo fraza David in Goljat je postala metafora za neverjetne zmage, kjer šibkejši premaga mnogo močnejšega. Zakaj pravimo, da je David šibkejši? Ker je otrok, majhen deček je, Goljat pa je močan velikan. Šibkejši mu pravimo tudi zato, ker je Goljat izkušen vojščak, David pa le pastir. A najpomembneje: šibkejši se zdi zato, ker je Goljat opremljen z modernim orožjem, s svetlečim oklepom, mečem in kopjem in sulico, David pa ima samo pračo.

No, začnimo kar tu: "David ima samo pračo." To je prva napaka, ki jo napravimo. V antičnem vojskovanju so poznali tri vrste vojakov. Konjenica so bili možje na konjih in s kočijami. Težka pehota so bili vojaki pešaki, oboroženi z meči in ščiti in neke vrste oklepi. Potem je tu artilerija, to so lokostrelci, in še pomembneje, vojaki s pračami. To so tisti, ki so imeli usnjene pasove z dvema vrvema, pripetima nanje, izstrelek - kamen ali svinčeno kroglo - so položili v pas, ga takole zavrteli, in izpustili eno od vrvi, kar je izstrelek pognalo proti tarči. To je imel David in razumeti moramo, da prača ni fisto kot frača. To ni eno in isto. Ni otroška igrača. Pravzaprav je neverjetno uničujoče orožje. Ko jo David takole zavrti, to počne verjetno s šestimi ali sedmimi vrtljaji na sekundo. To pomeni, da ko se kamen sproži, potuje izjemno hitro, kakih 35 metrov na sekundo. To je dosti hitreje od baseballske žogice, tudi ko jo vrže najboljši igralec. Še več, kamni v dolini Ela niso bili običajni. Šlo je za barijev sulfat, ki ima dvakrat večjo gostoto od običajnih kamnov. Če preračunate balistiko, je ustavitvena moč kamna, ki ga je izstrelil David, približno enaka ustavitveni moči pištole kalibra .45. To je neverjetno uničujoče orožje. Natančnost, kot vemo iz zgodovinskih zapisov, ki so jo imeli tisti, ki so znali upravljati s pračo, je lahko pohabila ali celo ubila tarčo, oddaljeno do 180 metrov. Srednjeveške tapiserije prikazujejo, da so strelci s pračami lahko zadeli ptico v letu. Bili so izjemno natančni. Ko je David nameril - in ni bil 180 metrov stran od Goljata, pravzaprav je bil kar blizu - ko je nameril in ustrelil proti Goljatu, je imel namen in pričakovanje, da bo Goljata zadel na najbolj občutljivo mesto, med oči. Če se vrnemo k zgodovini antičnega vojskovanja, bomo vedno znova ugotovili, da so bili strelci s pračo odločilni v boju proti pehoti v vseh vrstah bitk.

Kaj je potem Goljat? On je težka pehota in ko izzove Izraelce na boj, pričakuje, da se bo boril z nekom iz njihove težke pehote. Ko reče: "Pridi, da bom s teboj nahranil ptice neba in živali polja," je poudarek na "Pridi." Pridi, saj se bova borila mož na moža, takole. Savel pričakuje isto. David pravi: "Hočem se boriti z Goljatom," in Savel mu hoče dati oklep, saj misli: "Oh, ko praviš 'boriti', misliš na 'rokoborbo', pehoto proti pehoti."

A David sploh nima nobenih pričakovanj. Ne bo se boril na tak način. Zakaj bi se le? On je pastir. Ves čas je s pračo ščitil čredo pred levi in volkovi. V tem je njegova moč. Tu imamo torej pastirja, ki ima izkušnje z morilskim orožjem, ki se zoperstavi okornemu velikanu, katerega k tlom pritiska petdesetkilogramski oklep ter neverjetno težko orožje, uporabno samo v boju na kratki razdalji. Goljat je lahka tarča. Nobene možnosti nima. Zakaj torej Davida označujemo za šibkejši člen in zakaj imamo to zmago za neverjetno?

Pomembna je še ena stvar. Ni to, da narobe razumemo Davida in njegov izbor orožja. V temelju narobe razumemo tudi Goljata. Goljat ni to, za kar se izdaja. Svetopisemsko besedilo ponuja vse vrste namigov, ki nas, če se ozremo nazaj, precej zmedejo, in se ne skladajo s predstavo o mogočnem vojaku. Najprej: Sveto pismo pravi, da Goljata v dolino privede pomočnik. To je čudno, mar ne? Ta mogočni vojak izziva Izraelce na boj eden na enega. Zakaj ga za roko drži verjetno mlad fant, vse do boja? Potem, svetopisemska zgodba posebej omeni, kako počasi se Goljat premika, kar je spet čudno, če gre za najmogočnejšega vojaka, kar jih je kdaj bilo. In potem je tu še ta čudna zadeva o tem, kako dolgo potrebuje Goljat, da sploh reagira, ko zagleda Davida. David prihaja po pobočju navzdol in se očitno ne pripravlja na boj eden na enega. Nič na njem ne nakazuje, da se ne bo boril na ta način. Saj niti meča ne nosi. Zakaj Goljat na to ne reagira? Kot da ne ve, kaj se tisti dan dogaja. Potem pa še tale njegov nenavadna izjava Davidu: "Sem mar pes, da greš nad mene s palicama?" Palicama? David ima vendar samo eno palico.

Izkaže se, da je medicinska skupnost veliko ugibala o tem, ali je bilo nekaj resno narobe z Goljatom, kar bi morda pojasnilo vse te očitno nenavadne stvari. Članke so pisali o tem. Prvi je bil leta 1960 v Indiana Medical Journalu, kar je sprožilo verigo ugibanj, ki se je začela z razlago za Goljatovo velikost. Goljat je bil za ramena in glavo višji od svojih sodobnikov, in ponavadi je za tako velika odstopanja vedno neka razlaga. Najpogostejša oblika gigantizma se imenuje akromegalija. To povzroči benigni tumor na hipofizi, kar povzroči pretirano izločanje rastnega hormona. Skozi zgodovino je veliko znanih velikanov trpelo za akromegalijo. Najvišji človek vseh časov je bil Robert Wadlow, ki je ob do smrti v starosti 24 let še vedno rastel, visok je bil 244 cm. Imel je akromegalijo. Se spomnite rokoborca Andreja Velikana? Bil je znan. Imel je akromegalijo. Špekulira se celo, da jo je imel Abraham Lincoln. Pri vsakomur, ki je neobičajno visok, ponavadi najprej pomislimo na to razlago. Akromegalijo spremljajo posebni stranski učinki, povezani z njo, ki vplivajo predvsem na vid. Ko tumor na hipofizi raste, pogosto začne pritiskati na živce vida v možganih, zato ljudje z akromegalijo bodisi vidijo dvojno ali so zelo kratkovidni.

Ko se je torej začelo ugibanje, kaj bi lahko bilo narobe z Goljatom, so dejali: "Čakajte, to se zdi precej podobno simptomom akromegalije." To bi tudi pojasnilo veliko nenavadnih elementov Goljatovega obnašanja tistega dne. Zakaj se premika tako počasi in ga mora v dolino pospremiti pomočnik? Ker sam ne zmore poti. Zakaj tako čudno ne opazi in ne razume, da se David ne namerava boriti z njim, vse do zadnjega trenutka? Ker ga ne vidi. Ko reče: "Pridi sem, da s tvojim mesom nahranim ptice neba in živali polja," je fraza "pridi sem" znak njegove ranljivosti. Pridi sem, saj te ne vidim. In potem je tu še: "Sem mar pes, da greš nad mene s palicama?" Vidi dve palici, David pa ima samo eno.

Izraelci, opazujoč z vrha grebena, so mislili, da je izjemno močan nasprotnik. Niso razumeli, da je bil vir njegove moči tudi vir njegove največje slabosti.

In v tem je po moje za nas zelo pomembna lekcija. Velikani niso tako močni kot se zdijo. In včasih ima pastirček v žepu pračo.

 

VZPOREDNA MESTA (Reference)

 

16. poglavje

1          15,23.35   2 Kr 9,1   Mih 5,1   Apd 13,22

2          20,29

3          9,16

4          1 Kr 2,13   2 Kr 9,22

5          2 Mz 19,10   Joz 3,5   7,13

7          1 Kr 8,39   1 Krn 28,9   Iz 55,8   Jer 17,10   Ps 7,10   17,3    Prg 15,11

12        9,2   1 Mz 39,6   2 Mz 2,2   2 Sam 14,25   1 Kr 1,6

13        10,1.6.10   Sod 3,10   Iz 11,2

14        18,10   19,9   Sod 9,23

16        16,23  

18        17,37   1 Mz 26,3   2 Mz 3,12   Joz 1,5   Sod 2,18

20        9,7   10,27   Prg 18,16

21        Prg 22,29

 

17. poglavje

1          13,5   28,1   31,1

2          21,10

4          Joz 11,22   2 Sam 21,19   1 Krn 20,5

10        2 Sam 2,14

12        16,18   Rut 4,2   1 Krn 2,13–15

13        16,6.8.9

15        16,19

18        1 Mz 37,14

25        Joz 15,16

26        11,2   17,45   Joz 5,9   2 Kr 19,4.16   Iz 37,4.17

28        1 Mz 37,4

32        5 Mz 20,1–4

34–36  Sir 47,3

37        Ps 18,18   2 Tim 4,17

42        16,12

43        2 Sam 3,8

44        5 Mz 28,26   Jer 19,7

45        Ps 20,8–9   124,8   2 Krn 32,8   Heb 11,33–34

46        Joz 4,24   1 Kr 18,36–37   20,13.28   2 Kr 19,19   Iz 52,10

47        14,6  2  Mz 15   2 Kr 19,34   Oz 1,7   Ps 44,6–7

50        13,22   Sod 3,31   15,15

51        21,10   Heb 11,34

 

18. poglavje

1          19,1–7   23,16–18   1 Mz 44,30   2 Sam 1,26

4          24,5–6   2 Kr 2,13

5          18,22

6          2 Mz 15,20   Sod 11,34   21,21   Ps 68,26

7          21,12  29,5   2 Mz 15,21

10        16,14.23   19,9.23–24

11        19,10   20,33

12        18,29   1 Mz 26,3   Joz 1,5

16        2 Sam 5,2

Dodatne informacije