KRALJ SAVEL – 1 Sam 8 - 10
OPOMBE K ODLOMKU
8. poglavje
Kot 1 Sam 7 je tudi pogl. 8 povezano s pogl. 12. Ta tri poglavja ustanovitvi kraljestva niso naklonjena. 1 Sam 9,1–10,16; 11 pa ne kažejo zadržkov do kralja. V 1 Sam 8–12 so tako morda zbrana različna izročila o začetkih kraljestva. Zaporedje dogodkov je težko izluščiti.
2 v Beeršébi tj. na skrajni južni meji Izraela, kar je za izvrševanje sodniške službe nenavadno.
7 mene so zavrgli: kot sodnika, tj. vladarja in vojaškega poveljnika, ki pooblasti posameznike, da začasno opravljajo to službo. To staro razumevanje Božjega kraljevanja se razlikuje od poznejših predstav o GOSPODU-Kralju, ki ima prestol v templju (prim. Iz 6,5; Ps 47,8–9).
8 delali: gr. dodaja meni.
16 vole tako gr.; hebr. mladeniče. – Samuel prikazuje model kraljevske vladavine ljudstev tistega časa, ki se ne sklada z izročili družbe, v kateri se svobodni mali posestniki hočejo izročiti kralju le zato, da bi se laže uprli sovražnikovemu pritisku.
18 ste si ga izvolili: vendar Savla ne bo izbralo ljudstvo, temveč ga bo določil Bog; prim. 9,15; 10,24; 11,6.
9. poglavje
1–10,16 Pripoved o srečanju med Savlom in Samuelom ter o maziljenju Savla za kralja je ohranjena kot prikaz vsemogočne pobude Boga, ki obe glavni osebi vodi drugo proti drugi.
2 Savel hebr. Šaúl ›Izprošen, Zaželen‹; gl. op. k 1,20.
4 prehodila sta tako gr., lat., sir. (v mn.); hebr. prehodil je.
8 šekla gl. preglednico mer.
9 imenuje dodano.
12–13 Slog posnema klepetanje deklet. – na višini: kultni prostor, po navadi na vzpetini zunaj mesta. Zraven je sodilo nekaj stavb, predvsem dvorana (prim. v. 22), namenjena daritvenim obedom. Do Jošíjeve verske prenove (622 pr. Kr.) so bila to redna svetišča; gl. op. k 1 Krn 16,39.
16 kneza: točen pomen hebr. izraza nagíd je težko določiti: voditelj, predstojnik, knez, domnevni dedič. Možno, da je v začetku pomenil vojaškega poveljnika; prim. 10,1; 13,14; 25,30; 2 Sam 5,2; 6,21; 7,8; 1 Kr 1,35; 14,7; 16,2 itd. – na svoje ljudstvo gr., aram. na stisko svojega ljudstva; prim. 2 Mz 3,7.
21 Savel začenja razumevati smisel prejšnjih dveh vprašanj.
24 stegno in zgornji del: nejasen hebr. izraz, zato se prevodi razlikujejo. Gotovo gre za častni kos mesa; prim. 3 Mz 7,32–33; 4 Mz 18,18. – rekel: po hebr. kuhar; po gr., lat. Samuel. Kuhar na koncu pove, kar mu je rekel Samuel. Slog je nejasen. – kar je bilo ohranjeno db. kar je bil ostanek.
25 je govoril s Savlom na strehi gr. so za Savla pogrnili odejo na strehi in je legel.
10. poglavje
1 Gr. ima dva stavka več.
2 dva moža: gr. dodaja na moč plešoča. – pri Rahelinem grobu v Benjaminovi pokrajini v bližini Rame (prim. Jer 31,15). Pripomba v 1 Mz 35,19–20; 48,7 pa ustreza mestu ob vhodu v Betlehem, ki ga izročilo še danes imenuje Rahelin grob.
5 prerokovali ali v preroškem zamaknjenju; oziralna glag. oblika v hebr. izraža medsebojno učinkovanje. Vedenje prerokov je včasih nenavadno, zato jih imajo nekateri za blazne (prim. 2 Kr 9,11; Jer 29,26; Oz 9,7).
6 Po maziljenju začne GOSPODOV duh delovati v Savlu šele, ko se sreča z zamaknjenimi preroki (prim. 19,23–24). Zamaknjenje naj bi Savla usposobilo za vojaške podvige (prim. 11,6).
7 vse tako gr., lat.; hebr. sebi. – zmore db. najde.
10 je prišla dodano.
11 prej db. včeraj in predvčerajšnjim; prim. 4,7; 2 Sam 3,17; 5,2.
12 »In kdo je njihov oče?« morda izraža začudenje nad lastnostmi, ki jim ne vidijo vzroka, morda ljudje sprašujejo, čigavi učenci so preroki, ali pa hočejo reči, da so preroki ljudje brez očeta, torej vredni prezira.
13 na višino gr. v Gíbeo (Savlov kraj; prim. 10,26; 11,4); sir. z višine (tiste v 9,12).
17 Začne se pripoved (v. 17–27; 11,12–13), ki ohranja spomin na nasprotovanje kralju (gl. uvodno op. k pogl. 8).
18 kraljestev lat. kraljev.
21 rodbina Matríjevcev: gr. nadaljuje Dal je pripeljati rodbino Matríjevcev po možeh in izžreban je bil Savel, Kišev sin.
26 veljaki: zametek stalne vojske; prim. 14,52.
27 Ničvredneži gl. op. k 2,12.
NEKAJ MISLI OB ODLOMKU
KAJ NAJ BI SE NAUČILI IZ ŽIVLJENJA KRALJA SAVLA?
Življenje kralja Savla bi lahko povzeli z moderno mislijo: »Bistvo ni v tem, kako začneš, temveč kako končaš«. Savel je začel zelo dobro, a je s kasneje s svojimi dejanji neposlušnosti Bogu zapravil možnost, da bi bil model vladanja nad Izraelom za prihodnje rodove. Kako lahko nekdo, ki je tako blizu Bogu na začetku, izgubi kontrolo nad svojim ravnanjem in pristane izven Božje naklonjenosti?
Da bi razumeli, kako so se lahko stvari v Savlovem življenju tako zapletle, moramo vedeti nekaj stvari o možu samem. Kdo je bil kralj Savel in kaj naj bi se naučili iz njegovega življenja?
Ime Savel izhaja iz hebrejske besede šaul in pomeni »izprošen, zaželen«. Bil je Kišov sin iz Benjaminovega rodu. Izhajal je iz premožne družine in bil je bil na videz visok, temen in lep. Sveto pismo celo trdi, da med Izraelovimi sinovi ni bilo lepšega od njega (1 Sam 9,2).
Bil je od Boga izbran, da vodi razkropljene izraelske rodove, ki niso imeli drugega vodje kot Gospoda. V časih preizkušenj so sicer obstajali voditelji -sodniki, ki pa nikdar niso povezali dvanajsterih rodov v en narod.
Izraelce so skoraj neprestano ogrožali Filistejci in zaradi nenehne grožnje z vojno je ljudstvo pritisnilo na Samuela naj jim imenuje kralja, ki bo vladal nad njimi (1 Sam 8,5). Samuel se je sprva upiral, nato pa se je podvrgel Gospodovi besedi: »Poslušaj glas ljudstva v vsem, kar ti porečejo, saj niso zavrgli tebe, ampak mene so zavrgli, naj ne bom kralj nad njimi. 8 Kakor so delali od dne, ko sem jih izpeljal iz Egipta, in do tega dne, ko so me zapustili in služili drugim bogovom, tako delajo tudi tebi. 9 Zdaj torej poslušaj njihov glas, vendar pričaj proti njim in jim naznani pravice kralja, ki bo kraljeval nad njimi« (1 Sam 8,7-9). Od tedaj dalje je postala prva Samuelova naloga, da mazili kralja izmed ljudstva.
Savel je bil tako skrivoma maziljen za prvega kralja vseh Izraelovih plemen
(1 Sam 10,17-24). Njegovo vladanje se je začelo v miru okrog leta 1010 pred Kristusom, toda mir ni trajal dolgo. Eden izmed najznamenitejših dogodkov iz časa Savlovega vladanja je spopad Izraelcev s Filistejci v Terebintovi dolini, v katerem je zablestel pastir po imenu David, ki je premagal velikana Goljata, ki je 40 dni ustrahoval izraelsko vojsko (1 Sam 17). Poleg tega incidenta polnega strahu in negotovosti je bil Savel sposoben vojaški voditelj. Njegove zmage so še utrdile njegovo kraljevanje in bil je vedno bolj priljubljen med ljudstvom. Vendar pa je niz resnih zablod začenši z nepooblaščeno žgalno daritvijo (1 Sam 13,9-12) obrnil smer Savlovega vladanja. Padec se je samo še nadaljeval, ko po zmagi v sveti vojni nad Amalečani ni izpolnil Božje zapovedi po pokončanju vseh Amalečanov in njihove živine z zakletvijo. Ni upošteval neposrednega Božjega ukaza in je prizanesel kralju Agagu in najboljši živini. Svoj prestopek je hotel z lažjo prikriti Samuelu in po njem Bogu samemu. Ta nepokorščina je bila kaplja čez rob v njegovem izprijenem ravnanju in Gospod je odmaknil svojega Duha iznad njega. Ta prelom med Bogom in Savlom je eno najbolj žalostnih poglavij Svetega Pisma…
Savel je sicer ostal na prestolu vse do konca svojega življenja, a zaznamovan je bil s hudobnim duhom, ki ga je mučil in povzročal vsake toliko časa valove norosti. Zadnja leta Savlovega vladanja so bila globoko tragična. Delno je Savlove težave lahko umiril le mladenič David s svojim igranjem in petjem. Savel ga je vzljubil kot sina, a se je ta naklonjenost spremenila v sovraštvo, ko je Savel spoznal, da je Gospod z Davidom. Na vsak način ga je hotel ubiti. Samo s pomočjo Savlovega sina Jonatana in hčere Mihale se je Davidu uspelo rešiti. Savel seje svoja zadnja leta bolj posvečal lovu na Davida kot pa vodenju Izraela in to so izkoristili Filistejci, ki so zbrali veliko vojsko in napadli Izraelce. Premagali so Savlove čete in ubili vse njegove sinove, vključno z Jonatanom. Ob porazu je Savel še zadnjič ravnal neposlušno Gospodu in si sam vzel življenje s te, da se je nabodel na lasten meč. Tako se je nekoč mnogo obetajoče življenje prvega izraelskega kralja končalo v sramoti.
Tri pomembne stvari se lahko naučimo iz življenja kralja Savla.
Prvič: ubogaj Gospoda in si prizadevaj izvrševati njegovo voljo. Od samega začetka svoje vladavine je imel Savel odlično priložnost, da postane zgled za vse prihodnje vladarje Izraela. Vse, kar bi moral storiti, je bilo iskanje Gospoda z vsem srcem, ubogati njegove zapovedi in povezati svojo voljo z Božjo – in njegovo vladanje bi bilo Bogu v čast. Toda tako kot mnogi drugi se je tudi Savel odločil za drugo pot.
Drugič: naučimo se lahko, da ne zlorabljamo moči, ki nam je dana. Savel je svojo moč uporabil za zlo. Največkrat je vzrok za to ponos, ki se vtihotapi v srce, ko nam ljudje služijo in nas poveličujejo. Takšno »zvezdništvo« nas lahko zasvoji in prepriča, da smo res nekaj več vredni kot drugi… Tako pozabimo, da je Bog tisti, ki v resnici vodi vse. Samo On vlada nad vsem. Bog je Savla izbral, ker je bil ponižen, a s časom se je ta ponižnost spremenila v ponos, ki mu je onemogočil služenje Bogu.
Tretjič: voditi moramo na način,na katerega Bog želi da vodimo. Prvo Petrovo pismo je najboljši vodnik tistim, ki jih je Bog postavil na voditeljsko mesto: »pásite Božjo čredo, ki vam je zaupana, pazite nanjo, pa ne na silo, ampak prostovoljno, v skladu z Božjo voljo. Ne zaradi grdega pohlepa po dobičku, ampak z voljnim srcem. Nikar ne nastopajte gospodovalno do tistega, kar vam je zaupano, ampak bodite čredi v zgled. In ko se bo razodel véliki pastir, boste dobili nevenljivi venec slave.
Prav tako mlajši, podredite se starejšim. V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v ponižnost, ker Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost. Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša. Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.
Trezni bodite in budni! Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Uprite se mu, trdni v veri. Saj veste, da prav takšno trpljenje prenašajo vaši bratje, ki so po svetu. Bog vse milosti, ki vas je po Kristusu Jezusu poklical v svojo večno slavo, vas bo po kratkem trpljenju sam izpopolnil, utrdil, okrepil in postavil na temelj«(1 Pt 5,2-10).
Kao drugačno bi bilo Savlovo življenje, če bi upošteval ta načela. S preziranjem Boga in njegovih modrih nasvetov, je Savel dovolil, da se je duhovno zdravje njegovega ljudstva slabšalo, ker so se tudi po njegovi krivdi oddaljevali od Gospoda Boga.
VZPOREDNA MESTA (Reference)
8. poglavje
1 5 Mz 16,18
3 2,12 2 Mz 23,8 5 Mz 16,19 Ps 15,5 Žal 3,35
5 5 Mz 17,14–15
6 15,11
7 10,19 2 Mz 16,8 Sod 8,22–23
8 Sod 10,13 1 Kr 9,9 Ps 78,12–17
11 2 Sam 15,1 1 Kr 1,5 5,6
12 22,7
14 1 Kr 21,1–24
18 1 Kr 12,3–4 Mih 3,4 Prg 1,25–28
9. poglavje
1 14,51 1 Krn 9,36–39
2 10,23
3 Sod 10,4 12,14
5 10,2
6 2,27 5 Mz 33,1 Sod 13,6 1 Kr 13,1
7 4 Mz 22,7 1 Kr 14,3 2 Kr 4,42 5,15 Ezk 13,19 Mih 3,11
9 2 Sam 24,11 1 Krn 26,28 Iz 30,10
11 1 Mz 24,15 2 Mz 2,16
12 5 Mz 12,2 1 Kr 3,4 12,31
13 3 Mz 3,1sl.
16 Sod 13,5 2 Sam 3,18
17 16,12
21 18,18 2 Mz 3,11 4,1 Sod 6,15 Jer 1,6
24 3 Mz 7,32–33 4 Mz 18,18
10. poglavje
1 26,19 5 Mz 4,20 9,26.29 2 Sam 14,16 20,19 21,3 1 Kr 8,51.53
2 Kr 9,1–3 21,14
2 1 Mz 35,19–20 48,7
3 1 Mz 35,8
5 2 Kr 3,15
6 11,6 19,23–24 4 Mz 11,25 Sod 3,10 14,6.19
7 1 Mz 39,2 Joz 1,5 Sod 6,12
8 13,8
9 Sof 3,9
10 19,20–24
11 19,24 Mt 13,54–56 Jn 7,15
18 8,7–8 12,6–8 2 Mz 20,2 Sod 6,8–9 20–21 14,40–41
Joz 7,14 7,16–18
24 1 Kr 1,25.39 2 Kr 11,12
25 8,11–18 2 Mz 24,7 5 Mz 17,14–20 Joz 24,26
26 14,52
27 11,12–13