SAMUEL POSLUŠA BOGA – 1 Sam 1 - 3

 

SLUŽABNIK (Marko Gabrovšek)

 

Govori, Gospod, ker tvoj služabnik posluša. (2x)

 

Ref. Tvoj služabnik sem, daj mi razum,

da spoznam tvoje zapovedi.

Tvoj služabnik sem, daj mi razum,

da spoznam tvoje zapovedi.

 

Nagni srce k besedam svojih ust

in kakor rosa kapljaj tvoja beseda.

 

Ref. Tvoj služabnik sem…

 

 

OPOMBE K ODLOMKU

 

1. poglavje

1–7,17 Pogl. 1–7 govorijo o Samuelovem otroštvu (1,1–4,1a), o porazu Izraelcev v boju s Filistejci, o zajetju, ujetništvu in vrnitvi skrinje zaveze (4,1b–7,1) ter o zmagi Izraelcev (7,7–14). Samuel je prikazan kot prerok (prim. 3,20), kot Élijev naslednik pa je prevzel službo sodnika (prim. 4,18; 7,15).

1          Ramatájim ›dve višini‹, isti kraj kot Rama ›višina‹ (prim. v. 19; 2,11; 7,17 itd.). – Efratejec: morda pripadnik Efrájimovega rodu (prim. Sod 12,5; 1 Kr 11,26), zato nekateri prevajajo Efrájimec, vendar pa izraz lahko pomeni le to, da je živel na tem področju (prim. 17,12).

3          GOSPODU nad vojskami hebr. jhvh seba´ót; gr., sir., aram. prevzamejo izraz sebaót; lat. Gospod vojská. Ni povsem jasno, kaj bi te vojske bile: Izraelove vojske, nebeške vojske (angeli, zvezde), kánaanski bogovi (prim. 1 Mz 2,1; 2 Mz 12,41; Joz 5,14 itd). Izraz je povezan s skrinjo zaveze (prim. 4,4; 2 Sam 6,2). – v Šilu na Efrájimovem ozemlju je bilo v času sodnikov svetišče in v njem skrinja zaveze; prim. Joz 18,1; Sod 21,19–21; Jer 7,12.14.

5          žalosten ... en delež tako lat.; hebr. nejasno, morda očitno en delež; gr. le en delež; sir. dvojni delež.

11        in britev naj ne pride na njegovo glavo: Samuel bo od mladosti posvečen Bogu kot nazirec; prim. 4 Mz 6,1–21; Sod 13,5; 16,17; Sir 46,13.

16        ničvrednico db. Beliálovo hčer; gl. op. k 2,12.

20        Razlaga imena Samuel bi bolj ustrezala imenu Savel, ki pomeni ›izprošen, zaželen‹, kakor imenu Samuel, katerega etimologija ni zanesljiva.

22        odstavila tj. pri dveh ali treh letih; prim. 2 Mkb 7,27.

24        s triletnim juncem tako kumransko besedilo, gr., sir.; hebr., lat. s tremi junci.

28        padel je tam na kolena: po rabinski razlagi Elkaná ali Samuel; kumransko besedilo padla je ...; lat., sir. padli so ...; v gr. stavek manjka.

 

2. poglavje

Kakor po navadi pomembnemu dogodku sledi pesem, ki ta dogodek slavi in razlaga, tako Anina hvalnica poveličuje Izraelovega Boga, ki kot popolni vladar vodi človeške usode. Tako je spremenil razmere najprej v njeno dobro, pozneje pa še v dobro Samuelu in nato Davidu (v. 3–8). Konec hvalnice (v. 9–10) je soroden kraljevskim psalmom (prim. Ps 2,8; 18,14; 72,8). Hvalnica je navdihnila Marijino pesem (prim. Lk 1,46–55).

 

1          moj rog: simbol moči in dostojanstva; prim. v. 10d; Ps 18,3; 89,18; 148,14 itd. – Zdaj dodano.

3č        pri njem tako MT, gr., lat.; konzonantno besedilo ne, tj. dejanja ne vzdržijo.

5b        delo odlagajo db. prenehajo (ali delati ali biti lačni).

10d      maziljencu (hebr. mašíah, gr. christós) tj. kralju, ki je bil maziljen za to službo; prim. 10,1; 16,13; 2 Sam 2,4; 5,3 itd.

12        ničvredneža db. Beliálova sinova; izraz označuje sovražnike Boga ali kralja ali nasploh hudobneže (prim. 5 Mz 13,14; 1 Sam 10,27; 1 Kr 21,10 itd.). Beliál je tako morda že v SZ lastno ime za hudobnega duha, gotovo pa v NZ (gr. Beliár; prim. 2 Kor 6,15).

12–13  nista hotela poznati GOSPODA in ne pravice duhovnikov do ljudstva tako gr., lat., ki začetek v. 13 vežeta z v. 12; hebr. Pravica duhovnikov do ljudstva je bila: Kadar ... »Pravica duhovnikov« je delež daritve, ki jim pripada; prim. 3 Mz 7,31–34; 5 Mz 18,3.

18        s platnenim efódom (tj. platnenim ogrinjalom) so bili ogrnjeni duhovniki in leviti (prim. 22,18 itd.), tudi David, ko je rajal pred skrinjo zaveze (prim. 2 Sam 6,14; 1 Krn 15,27). Od tega ogrinjala se razlikuje naramnik, v katerem je bil spravljen sveti žreb in je bil del oprave vélikega duhovnika (prim. v. 28; 14,3; 2 Mz 28,4.6; Sir 45,10).

22        služile: negotov pomen; prim. 2 Mz 38,8.

25        je hotel usmrtiti: SZ često pripisuje končni vzrok dejanja Bogu, ne da bi omenjala drugotne vzroke, kot npr. tukaj človeško odgovornost oz. zakrknjenost; prim. 2 Mz 4,21; 7,3; 9,12; 10,20.27; Joz 11,20; Iz 6,9–10.

27        podložni dodano.

28        efód gl. op. k v. 18.

29        teptate: negotov prevod, pod vplivom lat., aram. in rabinskih komentarjev; gr. izhaja iz besedila, ki se razlikuje od MT: z nesramnim očesom si gledal mojo daritev. – svoje dodano.

30        nikakor ne: hebr. izraz pomeni odklanjanje. Drug možen prevod Bog ne daj; prim. 12,23; 20,2.9; 1 Mz 44,7.17; Joz 24,16.

31        tvojo roko: simbol moči; gr. tvoje seme.

32a      Nejasno besedilo; v gr. manjka; lat. in videl boš svojega nasprotnika v templju v vsej Izraelovi blaginji.

33        v moški dobi db. možje; gr. po meču mož.

35        zvestega duhovnika: gre za Cadóka, ki bo zamenjal Abjatárja. Tega bo odstavil Salomon in ga pregnal v Anatót (prim. 1 Kr 2,26–27). – pred mojim maziljencem tj. kraljem.

 

3. poglavje

Doslej je besedilo govorilo o Samuelu kot o služabniku v templju. V pogl. 3 ga predstavlja kot preroka, ki neposredno sliši Božjo besedo in sprejme videnje.

 

13        kaznoval db. sodil. – sta prezirala Boga tako gr.; hebr. sta prezirala sama sebe, popravek prepisovalcev iz spoštovanja do Boga.

20        od Dana do Beeršébe: ves Izrael od severne do južne meje; prim. Sod 20,1; 2 Sam 3,10; 17,11; 24,2.15; 1 Kr 5,5.

21        je šla db. je bila.

 

NEKAJ MISLI OB ODLOMKU

 

KAJ SE LAHKO NAUČIMO IZ ANINEGA ŽIVLJENJA?

Anina življenjska zgodba nam daje vpogled v Božje srce. Bog ne prezira človeških želja. Hrepenenje po otroku je očitno položil v Anino srce Bog sam. Njen mož jo je sicer skušal potolažiti z besedami: »Ali ti nisem jaz boljši kot deset sinov?« Ni mogel razumeti, zakaj ni zadovoljna s tem kar ima – z njegovo ljubeznijo. Penina jo je zasramovala in Eli jo je grajal, Bog pa jo je uslišal. Ni jo imel za nehvaležno. Naše človeške želje – celo tedaj, ko nas napolnjujejo z žalostjo – niso nujno grešne v Božjih očeh. On razume naše čutenje. Prg 13,12: »Pričakovanje, ki se oddaljuje, stiska srce,

upanje, ki prihaja, pa je drevo življenja.« Vabi nas, naj svoje želje položimo predenj: »Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem« (Flp 4,6).

Anina zgodba nas tudi poučuje, da Bog lahko uporabi človeško slabost za dosego velikih stvari. Samuel, Anin sin, je zrasel v velikega moža: zadnjega sodnika in preroka, ki je mazilil prvega izraelskega kralja.

Zakaj je Anina zgodba pomembna? Zakaj se Prva Samuelova knjiga ne začne s Samuelom v svetišču ali z začetkom njegove vloge sodnika? Zakaj vpletati Anino žalost? Preprosto zato, ker je Bog poveličan v njeni zgodbi. Njena šibkost, njeno zaupanje v Boga, gorečnost njene želje in njena zvestoba v izpolnitvi obljube, da bo Samuela posvetila Bogu, so vse znamenja Božjega delovanja v Aninem življenju. Njene solze so bile posvečene in postale so del velike zgodbe o tem, kar je Bog storil v Izraelovi zgodovini.

 

KAJ SE LAHKO NAUČIMO IZ SAMUELOVEGA ŽIVLJENJA?

Samuelovo življenje je bilo vzorčno za vso Izraelovo zgodovino. Bil je prerok, mazilil je prva dva Izraelova kralja in bil je zadnji v vrsti izraelskih sodnikov, po mnenju mnogih največji med njimi. Samuel je omenjan skupaj z Mojzesom in Aronom kot mož, ki je klical k Bogu in mu je Bog odgovoril: »Mojzes in Aron med svojimi duhovniki, Samuel med tistimi, ki kličejo njegovo ime, kličejo h GOSPODU, in on jih usliši« (Ps 99,6). Kasneje, ko so bili Izraelci neposlušni Gospodu, je Bog razglasil, da so prekoračili celo mogočno zaščito, ki jim jo nudijo priprošnje Mojzesa in Samuela, dveh največjih Izraelovih priprošnjikov: »GOSPOD mi je rekel: »Tudi če bi Mojzes in Samuel stopila predme, se moje srce ne bi obrnilo k temu ljudstvu. Spôdi mi jih izpred oči, naj odidejo« (Jer 15,1). To je dokaz mogočnosti Samuelove molitve in globine Izraelovega greha v Jeremijevih dneh.

Uz Samuelovega življenja se lahko veliko naučimo. Predvsem vidimo suverenost Boga nad Izraelom, ne glede na to kdo jim trenutno vlada.

Lahko si mislimo, kako težko je bilo mlademu Samuelu iskreno povedati Eliju vsebino prvega videnja. Vendar pa se jasno pokaže, da je bil vse od mladih nog Samuel absolutno pokoren Bogu. Lahko se kdaj ustrašimo koga, ki nam je nadrejen, a Samuelov zgled kaže, da gre naša prva poslušnost in zvestoba vedno Bogu. Svet nas bo lahko gledal s cinizmom, če bomo stali trdno v veri, a lahko smo prepričani, da bo Gospod nagradil tiste, ki bodo ostali zvesti njegovi Besedi: »Zakaj GOSPOD bo sodil svoje ljudstvo, nad svojimi služabniki bo imel sočutje« (Ps 135,14).

Čeprav je bil Samuel sprva zelo zadržan glede tega, da bi izraelskemu ljudstvu postavil kralja, se je hitro posvetoval z Bogom in spremenil svojo odločitev. Mnogi med nami se posvetujemo z Bogom ob pomembnih odločitvah v življenju, a vprašanje je, če smo pripravljeni izvršiti Božji nasvet, še posebej tedaj, ko nasprotuje našim željam. Voditelji se pri Samuelu lahko naučijo vodenja z Božjo močjo, ki izhaja iz zdravega molitvenega življenja. Samuel je bil velik mož molitve in ljudstvo ga je spoštovalo zaradi tega. Čeprav se je dobro zavedal zla v Savlovem življenju, ni nikdar nehal moliti zanj in žalovati za njim. Celo več, Samuel je jasno izrazil, da je greh ne moliti za ljudi, ki so pod njegovo skrbjo. Morda se nam lahko zgodi, da prehitro obupamo nad bratom, ko pade v greh. Božji načrt pa vključuje tudi našo molitev za tiste, ki so slabotni v veri.

Glavna tema v Samuelovem življenju je, da je Bog edini, ki zasluži vso slavo in čast. Potem, ko je svoja sinova postavil za sodnika, je bilo zanj verjetno veliko razočaranje, ko je ugotovil, da nista vredna tega poslanstva. Samuel je bil vedno ubogljiv Božjim navodilom.

Ključne besede v Samuelovem življenju so tiste, ki jih je namenil kralju Savlu: »Samuel pa je rekel: »So žgalne in klavne daritve GOSPODU všeč

bolj kakor poslušnost GOSPODOVEMU glasu? Glej, poslušnost je boljša od klavne daritve, pokorščina boljša od maščobe ovnov« (1 Sam 15,22). Poslušnost Božji besedi mora biti vedno naša prva prioriteta.

 

VZPOREDNA MESTA (Reference)

 

1. poglavje

2          1 Mz 30,1–24   Sod 13,2   Lk 1,7

3          2 Mz 23,14–17   34,23–24

4          5 Mz 12,17–18

5          1 Mz 16,1–3   29,18.20.30

6          1 Mz 16,4–5

8          Rut 4,15

11        4 Mz 6,1–21   Sod 13,5   16,17

19        1 Mz 30,22

 

2. poglavje

1–10    Lk 1,46–55

1a        Iz 61,10   Ps 5,12

1b        2,10d

2a        2 Mz 15,11   3 Mz 19,2   Iz 6,3  29,19

2b        2 Sam 7,22   Ps 71,22

2c        5 Mz 32,4   Iz 44,8   Ps 18,32

3ab      Ps 94,4

3c        Ps 17,2   73,11

        Prg 16,2   24,12

4a        Oz 1,5   Ps 37,15

4b        2 Sam 22,40   Iz 40,29   Ps 18,33

5          Iz 54,1   Jer 15,9   Ps 113,9

6          5 Mz 32,39   2 Kr 5,7   Jon 2,4.6–7   Ps 71,20   86,13   Tob 13,2

Mdr 16,13   Jak 4,12

7          Ps 75,8   Lk 1,52–53

8abcč  Ps 107,41   113,7–8  

8de      Ps 75,4  104,5   Job 9,6   38,6

9ab      Ps 37,20.28   56,14   91,11–12

9c        Zah 4,6   Ps 33,16   1 Mkb 3,18–19

10b      Ps 18,14–15

10c      Ps 96,13   98,9

10d      Ps 89,25   132,17

11        3,1

15        3 Mz 3,3–5   3,9–11.14–16

18        14,3   2 Mz 28,4.6   2 Sam 6,14   Sir 45,10

21        1 Mz 21,1–2

25        2 Mz 4,21  Joz 11,20   Iz 6,9–10

26        Lk 2,52

27–36  3,11–14

27        9,6–8   1 Kr 12,22   13,1–32   17,24   2 Kr 1,9

28        23,9   30,7–8   Sod 8,27   17,5   18,14sl.

29        Ps 2   28,6   71,3

30        1 Mz 17,1   2 Sam 22,26–27   Ps 56,14   116,9   Lk 1,76

31        Zah 11,17   Ps 10,15   37,17   Job 31,22

34        2 Sam 4,11

35        2 Sam 7,16.26

 

3. poglavje

1          2,11   Ezk 7,26   Am 8,11–12   Ps 74,9   Žal 2,9

2          4,15

3          2 Mz 25,22   27,20–21   3 Mz 24,2–4

4          1 Mz 22,1.11   27,1.18   2 Mz 3,4   Iz 6,8

11        2 Kr 21,12   Jer 19,3

12        2,27–36

17        20,13   25,22   2 Sam 3,35   19,14   1 Kr 2,23   2 Kr 6,31   Rut 1,17

18        Job 1,21

19        1 Mz 26,3   2 Mz 3,12   Joz 1,5   21,45   2 Sam 5,1   2 Kr 10,10  

Lk 1,28

20        Sod 20,1

Dodatne informacije