DEBORA VODI IZRAEL
OPOMBE K ODLOMKU Sod 4 – 5
4. poglavje
O pomembni zmagi pri Taanáhu imamo v Knjigi sodnikov dve poročili: pripoved (pogl. 4) in pesem (pogl. 5). Dogodek je zgodovinsko in versko zelo pomemben, saj gre za prizadevanje Izraelovih rodov, da bi se osvobodili vpliva kánaanskih mest. Vloga, ki jo ima pri tem prerokinja Debóra, pa po drugi strani poudarja vlogo preroškega gibanja v Izraelu.
2 v roke ... Jabína: kralj v Hacórju je omenjen že v Joz 11,1; Józue je zavzel njegovo mesto (prim. Joz 11,10–11; 12,19). Mesto se spet omenja v 4,17.23–24. Ne srečamo pa imena mesta v Debórini pesmi. – Siserá: ime ni semitskega porekla in prav gotovo označuje vodja nasprotnikov Božjega ljudstva. Iz besedila 5,28–30 bi lahko razbrali, da je bil kralj. – v Haróšet Gojímu: ne vemo zagotovo, kje naj bi to mesto bilo.
4 Debóra: njeno ime pomeni ›čebela‹.
5 na razsodbo: Debóra je morala razsojati spore med posamezniki in skupinami.
6 Baráka (ime pomeni ›blisk‹): kljub obotavljanju je imel v bitki pomembno vlogo, kar potrjuje pesem (prim. 5,12.15).
7 Kišónu: današnji Nahr Mukata ob vznožju Karmela, ki se severno od Haife izliva v Sredozemsko morje. Omenja se tudi v 5,21.
11 Kenéjec Heber: po poročilu 4 Mz 24,21–22 je bil praded Kenéjcev Kajn. – Hobába prim. 4 Mz 10,29. – v Caananímu: kraj moremo postaviti na Neftálijevo ozemlje (prim. Joz 19,33), kar se zelo dobro ujema z zemljepisnimi podatki; hrast v tem kraju je nasprotje Debórini palmi.
14 Ali ne gre GOSPOD sam pred teboj: Debóra govori z gotovostjo ženske, ki verjame v poseg Boga; nasprotje Baráka, ki se obotavlja.
17 Jaéle (ime pomeni ›kozorog‹): vrstica predvsem poudarja vlogo žene, ki je bila nakazana že z v. 9. Jaéla bo uresničila Debórino napoved Baráku.
21 Gr. prevod je na tem mestu obširnejši: in Heberjeva žena Jaéla je vzela ..., in poskočil je med njenimi (tj. Jaélinimi) koleni, padel brez moči in umrl.
5. poglavje
Debórina pesem je gotovo ena najstarejših svetopisemskih pesmi, sestavljena kmalu po dogodkih, o katerih poroča. Ker gre za zelo staro besedilo, povzroča prevajalcem in razlagalcem številne težave.
2a Drug mogoč prevod je Ko si v Izraelu razpletajo lase ..., tj. ko se popolnoma posvetijo Bogu; v tem primeru bi šlo za obred, ki je lahko povezan s sveto vojno.
4a iz Seírja: področje južno od Mrtvega morja. Bog po izročilu prebiva na jugu, v puščavi, in od tam prihaja in koraka na čelu Izraelovih rodov, da reši svoje ljudstvo (prim. 5 Mz 33,2; Hab 3,3; Ps 68,8).
5a Nekateri prevodi imajo Gore so rosile pred Gospodom.
6 Zaradi Kánaancev v ravnini ni bilo prostega prehoda med severnimi rodovi in temi, ki so prebivali na Efrájimskem pogorju.
8 Besedilo ni povsem jasno in številni prevodi se na tem mestu vidno razlikujejo. Iz konteksta se da razbrati, da je v prvem delu stiha beseda o Izraelovi krivdi, v drugem delu pa je poudarjen težek položaj, v katerem se je znašlo Božje ljudstvo. Prvo znamenje bede je ječmenov kruh, temu nato sledi še pomanjkanje orožja.
10 Udomačena kamela še v 12. st. pr. Kr. ni bila v rabi, kakor tudi konjska ježa ne. Jezditi na oslici je bilo tako znamenje blaginje ali ugleda, kakor potrjuje knjiga v naslednjih poglavjih. Za isto nalogo bodo pozneje v rabi mule.
11 Besedilo je težko razumljivo, ker pesem ni sestavljena v logičnem zaporedju. Delitev plena govori v prid izbojevane zmage.
14ab Hebr. besedilo je precej poškodovano in zato nejasno. Razen tega nam tudi gr. prevodi niso v pomoč. Morda je še najboljša Teodótionova varianta: Efrájimovi knezi so v dolini, Benjamin, njegov brat, je med njimi.
17 Nenavadna pripomba o Danu mogoče hoče povedati, da so bili pripadniki rodu zaposleni kot mornarji na ladjah, mogoče feničanskih.
20 zvezde: o zvezdah, ki se vojskujejo, pogosto govorijo ugaritski teksti. Tukaj gre za isto misel, vendar je Bog tisti, ki se z njimi bojuje v prid Izraela.
21a Sir. različica dovoljuje prevod Hudournik jih prekrije.
23a Meróz: današnji Kirbet Marus, 12 km južno od Kadeša v Neftáliju. Mesto je prekleto, ker se ni pridružilo boju.
28b toži gr. vohuni.
30 Besedilo vrstice povzroča precejšnje težave, zato v prevodih tudi številne različice in ponavljanja. – Eno ali dve dekleti: vrstica prisoja bojevnikom posebna pooblastila glede v vojni zajetih žena in deklet, kakor predvideva 5 Mz 21,10–14.
31 Vrstico lahko razumemo kot sklepno liturgično prošnjo.
MISLI OB ODLOMKU Sod 4 – 5
ČESA SE LAHKO NAUČIMO IZ DEBORINEGA ŽIVLJENJA?
Debora je bila ena izmed sodnikov v času, ko je bil Izrael stiskan. Bila je Lapidotova žena in imenovali so jo prerokinja. Gospod je govoril po njej, ko je sodila pod palmo med Ramo in Betelom. Gospod jo je uporabil, da je osvobodila svoje ljudstvo izpod kanaanskega kralja.
Debora je bila edina izraelska sodnica, vsi ostali sodniki so bili moški. Nekateri preučevalci Svetega pisma menijo, da je bilo že samo dejstvo, da je Bog za sodnico postavil žensko, sodba na mehkužnimi moškimi v Izraelu. Ker izraelski moški niso bili sposobni biti sodniki, je Bog izbral žensko, da opravi delo, ki bi ga morali opraviti oni. S tem naj bi Gospod osramotil moške Izraelce.
Drugi komentatorji pa verjamejo, da je bila Deborina vloga sodnice znamenje Božje tolažilne navzočnosti sredi stiskanega in preskušanega ljudstva.
Ko je Debora postala sodnica, so bili Izraelci že dvajset let podrejeni Jabinu, kanaanskemu kralju. Poveljnik njegove vojske je bil Sisera, ki je s svojimi vojaki kruto ravnal z Izraelci. Morala med izraelskim narodom je bila zelo nizko. Ljudje so se bali zapuščati svoje domove, potovanje po deželi je bilo zelo nevarno.
Božja beseda je po Debori prišla do moža iz Neftalijevega rodu po imenu Barak. Vsebina Božjega sporočila je bila, da bo Barak vodil upor zoper Siseraja. Vsi, vključno z Barakom so se bali poveljnika kraljeve vojske. Barak privoli v poslanstvo pod pogojem, da gre Debora z njim. Sodnica se strinja, a preroško napove, da bo slava zaradi zmage pripadla ženski in ne Baraku.
Ko je prišel čas bitke, je Debora spodbujala Baraka, naj zaupa v Gospoda. In Bog je naklonil zmago Izraelcem. Sisera je pobegnil, a ga je med počitkom v šotoru Kenejca Heberja, s šotorskim klinom ubila Hetejceva žena Jaela.
Kaj se torej lahko naučimo iz življenja sodnice Debore? Lahko spoznamo, da je Božja moč odločilna, ne glede na orodje, ki si ga on izbere. Moški ali ženska, močan ali šibak, poln zaupanja ali oklevajoč – vsak je sposoben izvršiti velika dela, ko se ga dotakne Gospodov Duh in ga napolni z močjo. V Debori lahko vidimo Božjo nežno skrb za izvoljeno ljudstvo. Kot mati skrbi za svoje otroke, tako je Debora vodila in negovala Izrael.
VZPOREDNA MESTA Sod 4 – 5 (Reference)
4. poglavje
1 2,19
2 Joz 11,1 1 Sam 12,9 Ps 83,10
4 5,1.7.12.15
6 5,12 Heb 11,32
7 5,21 Ps 83,10
11 1,16
15 2 Mz 14,25
16 2 Mz 14,28 Ps 83,10
19 5,25
21 5,26
22 5,27
23 Ps 47,4 144,2
5. poglavje
1 2 Mz 15,1
3 Ps 27,6
4 5 Mz 33,2 2 Sam 22,8 Iz 13,13 24,8 Jer 10,10 51,29 Jl 4,16
Nah 1,5 Hab 3,6 Ps 18,8 68,8–9 77,17–18
5 2 Mz 19,18 Ps 114,4
6 4,17 Iz 33,8 59,8
8 1 Sam 13,19–22
12 Iz 51,9.17 Ps 44,24 57,9
14 4 Mz 32,39 Joz 17,1
17 4 Mz 32,1
19 Joz 11,5
20 Joz 10,10–14 2 Sam 5,24 Ps 18,14–15
22 Jer 8,16
24 Jdt 13,18 Lk 1,42
26 4,21
30 Ezk 16,10
31 2 Sam 23,4 Dan 12,3 Mt 13,43