OPOMBE K ODLOMKU Rut 1 - 4

 

  1. poglavje

 

1    iz Judovega Betlehema: za razliko od Betlehema v Zábulonovi pokrajini.

2    Gl. pomen imen v uvodu v Rutino knjigo. – Efratejci iz Betlehema: prebivalci Efráte v Benjaminovi pokrajini so se naselili v Betlehemu, zato so Efráto začeli enačiti z Betlehemom; prim. 4,11; 1 Mz 35,19; Mih 5,1; 1 Krn 4,4.

9    dom db. počivališče, tj. gotovost in varnost, ki ju poroka da dekletu.

11  še sinov ... za moža: v mislih ima leviratski zakon; prim. 5 Mz 25,5–10.

14  in se vrnila dodano.

16–17        Ruta se je trdno odločila, da vztraja v judovski veri, ki jo je enako kot Orpa – tako judovski razlagalci – sprejela že pri poroki.

20  Mara tj. ›Grenka‹; prim. 2 Mz 15,23. – Mogočni hebr. (´el) šaddáj ›gorski Bog‹, arhaično ime za Boga.

22  ob začetku ječmenove žetve tj. v prvi polovici maja; prim. 2,23; 2 Mz 9,31; 2 Sam 21,9–10.

 

  1. poglavje

 

7    niti malo ni počivala popravljeno po gr.; hebr. besedilo nejasno.

11  prej db. včeraj in predvčerajšnjim; prim. 2 Sam 3,17.

17  škaf gl. preglednico mer.

18  Njena tašča je videla nekateri hebr. rkp., sir., lat. Pokazala je svoji tašči.

20  sorodnik; je izmed naših odkupiteljev: sorodnik (db. bližnji) je hkrati odkupitelj, ki poskrbi, da ne bi bila družina zaradi smrti kakega svojega člana ogrožena.

 

  1. poglavje

 

Da bi zagotovila potomstvo svojemu možu in dom Moábki Ruti, je Naomí sama, ko je videla, da sorodnik Boaz ni storil koraka v tej smeri, pripravila srečanje, za katero je upala, da bo Boaza nagnilo k poroki z Ruto.

1    doma db. počivališča; gl. op. k 1,9.

9    Razgrni krajec svojega plašča čez svojo deklo pomeni, naj bi jo vzel za ženo; prim. 5 Mz 23,1; 27,20; Ezk 16,8.

10  drugo dejanje ljubezni: prvo je bilo, ko je zapustila svojo deželo, drugo, ko se je pripravljena poročiti z ostarelim Boazom, da nadaljuje Elimélehov rod.

11  vsi, ki so pri vratih mojega ljudstva: pri mestnih vratih so se urejale javne zadeve; prim. 4,1; 5 Mz 25,7; 2 Sam 15,2; Job 29,5.7 itd.

15  prgišč dodano; prim. v. 17. – šla tako nekateri hebr. rkp., sir., lat.; MT šel.

16  Kako je s teboj, ...? db. Kdo si, ...?

17  rok dodano.

18    se bo obrnilo db. bo stvar padla.

 

  1. poglavje

 

1    Gl. op. k 3,11.

2    deset mož je bilo potrebnih za sprejemanje odločitev, pozneje trije.

5    Pravica do odkupa njive in obveznost, da se poročiš z vdovo svojega sorodnika, sta povezani samo tukaj v vsej SZ. – odkupiš tudi popravljeno besedilo.

6    oškodujem svojo dediščino: sorodnik pretirava, saj zaradi polja, ki bi pripadalo prvorojencu, katerega bi imel po Ruti, ne bi oškodoval svoje dediščine.

7    sezul svojo sandalo: ni isto kot osramotitev svaka, ki noče izpolniti leviratske dolžnosti (prim. 5 Mz 25,7–10). Tukaj simbolizira odpoved pravici do imetja (prim. Ps 60,10; 108,10).

10  od vrat gl. op. k 3,11.

11  v Efráti gl. op. k 1,2.

15  poživlja db. povrne.

17  sosede so mu dale ime: ime je otroku dala mati, včasih oče, nikoli sosede. Ruta in Boaz sta dala potomca Mahlónu in po njem Elimélehu in Naomí; po mnenju nekaterih razlagalcev mu je Naomí dala ime. – Obéd tj. ›tisti, ki služi (Bogu)‹.

18–22        Rodovnik (povzet po 1 Krn 2,5–15) predstavi Davidov rod in s tem pripelje pripoved do njenega viška. Po judovskih razlagah je prisotnost tujke Rute v Davidovem rodovniku dokaz resničnosti preroškega glasu knjige. Nekoliko spremenjenega ga najdemo v Jezusovem rodovniku; prim. Mt 1,3–6; Lk 3,32–33.

 

MISLI OB RUTINI KNJIGI

 

UVOD V RUTINO KNJIGO

Rutina knjiga, ki nosi ime po glavni junakinji, govori o judovski družini iz časa sodnikov, ki se je izselila iz Betlehema v moábsko deželo. Oče Eliméleh je umrl, sinova pa sta se poročila z Moábkama, a tudi ta dva sta umrla. Ko se je mati Naomí vrnila v Betlehem, je šla z njo snaha Ruta, ki se je poročila s sorodnikom Boazom in rodila sina, čigar vnuk je bil kralj David.

V hebrejskem Svetem pismu prištevajo Ruto med Pisce, njena knjiga je prva od petih zvitkov. V grškem in latinskem Svetem pismu pa je za Sodniki.

O piscu in času nastanka knjige nimamo zanesljivih podatkov. Dogajanje je polno resničnih zgodovinskih dejstev, vendar delo zaznamuje tudi težnja po idealiziranju dogodkov in oseb, ki nosijo simbolična imena: Eliméleh (‘Moj Bog je kralj’), Naomí (‘Moja ljubka’), Mahlón (‘Bolezen’), Kiljón (‘Krhkost’), Orpa (‘Trdovratnost, Tista, ki obrača hrbet’), Ruta (‘Prijateljica’), Boaz (‘Moč v njem’).

Literarna vrednost knjige je izredna. Pisec je mojster pripovedovanja, harmonične zgradbe, dialogov, paralelizmov itd. Pripoveduje o dogodkih iz vsakdanjega življenja majhne vasice v Judeji. In vendar iz pripovedi sije neprecenljiva veličina odrešenjske zgodovine. Vanjo je vstopila plemenita tujka, Moábka Ruta, okrašena z najlepšimi krepostmi, in postala ena izmed žena iz Davidovega in Mesijevega rodovnika.

Judje so zvitek o Ruti brali na binkoštni praznik. Morda zato, ker se takrat začenja ječmenova žetev, v času katere se pripoved dogaja. Ali pa zato, ker so se na binkoštni praznik spominjali izročitve postave izraelskemu ljudstvu. Ta žena je namreč zapustila svojo domovino, da bi v izraelski deželi živela po postavi, tako da je postala prispodoba vseh spreobrnjencev v judovsko vero. Zato je ta knjiga več kot pripoved o zvestobi družini in o lepih starih običajih. Ob njej se razodevajo skrivnostna pota Božjega vodstva zgodovine, ki je v svoje odrešenjsko delovanje pritegnila tudi tujce.

 

RUTA, ŠE ENA SVETOPISEMSKA ŽENA OBLJUBE

Zgodovino Judovega rodu v mnogih pogledih dopolni in opiše najprej Ruta, še ena svetopisemska žena obljube, nato pa še Rutina knjiga v Svetem pismu. Evangelist Matej v rodovniku Jezusa Kristusa preprosto zapiše, da je »Boazu Ruta rodila Obeda« (1,5), ki je bil ded kralja Davida.

Rutina zgodba je zgodba žene, ki ni bila članica izvoljenega ljudstva in zaveze. Bila je Moabka in je prebivala v Moabu, v deželi, ki je ćastila druge bogove. Ime Ruta v hebrejščini pomeni prijateljica. Poročena je bila z enim od sinov judovske matere Noemi, ki je s svojima sinovoma poprej prišla v Moab, ker je bila velika lakota v Betlehemu in okolici. Ko je Rutin mož umrl, se je tašča Noema vrnila v Jodovo deželo. Ruta je šla s taščo, kljub temu, da jo je tašča nagovarjala naj ostane v svoji deželi Moabu. Tašči Noemi je govorila, da je njeno ljudstvo poslej tudi Rutino ljudstvo, in Noemin Bog tudi Rutin Bog, tvoj Bog je tudi moj Bog. Med taščo in snaho je vladalo veliko prijateljstvo. Noema je imela zelo bogatega sorodnika Boaza. Ta jo je opazil, ko je nabirala klasje na njegovih poljih. Noema pa je Booza spomnila na levitsko dolžnost, da obudi potomstvo svojemu sorodniku. Ruto pa je poučila, kako naj se približa Boozu. Ta se je odločil, da jo bo vzel za ženo. To odločitev je sprejela tudi judovska skupnost pri mestnih vratih. Rutina knjiga ta dogodek takole opiše: »Priče smo, Gospod naj da, da bo žena –Ruta – ki pride v tvojo hišo, kakor Rahela in kakor Lea, ki sta obe sezidali hišo Izraelovo. Bodi mogočen v Efrati in naj slavi tvoje ime v Betlehemu. Naj bo po potomstvu, ki ti ga bo Gopod dal po tej mladi ženi, tvoja hiša kakor hiša Pereca, ki ga je Tamara rodila Judu« (Rut 4, 11-12). Boaz je vzel Ruto in postala mu je žena in mu rodila sina Obéda. Ta je bil oče Davidovega očeta Jeseja.

Zgodovina odrešenja je torej vključila Ruto kot tujko. Rutino zgodbo moramo brati v duhu spoznanja apostola Petra, o katerem poročajo Apostolska dela: »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč, kdor se ga boji in pravično ravna« (Apd 10,34-35). Ruta je potem, ko je taščino ljudstvo postalo njeno ljudstvo in taščin Bog njen Bog, z vso predanostjo zidala hišo Izraelovo, kot sta to pred njo storili Rahela in Lea, po njej tolike žene, v novi zavezi pa na najbolj popoln način Jezusova Mati Marija, ki je Mati Cerkve. Ruta je bila žena, ki se je v pravem izraelskem smislu bala Boga. Ta njen strah ni bil negativen, ampak je to bila njena nežna in globoka skrb živeti in delati tako, da bo Bogu po volji in v dobro Izraelove hiše. In v tem smislu je bila Ruta velika svetopisemske žena obljube.

 

IZJEMNA ŽENSKA

RUTA je klečala poleg kupa ječmena, ki ga je nabrala čez dan. Na polja okoli Betlehema se je spuščal večer in številni delavci so se že odpravili proti vratom malega mesta, ki je ležalo nedaleč stran na vrhu vzpetine. Ruta je bila zagotovo zelo utrujena po dolgem napornem dnevu, saj je brez prestanka delala vse od jutra. Kljub temu se ni ustavila. Z manjšo palico ali cepcem je udarjala po ječmenu, da bi zrnje ločila od stebel. Vseeno je bil to zanjo dober dan – boljši, kot je sploh upala.

Ali so se razmere te mlade vdove končno začele izboljševati? Kot smo lahko videli, se je odločila oditi s svojo taščo Naomi in ji je obljubila, da bo ostala z njo ter da bo Naomin Bog, Jahve, tudi njen Bog. Ti ovdoveli ženski sta skupaj prišli iz Moaba v Betlehem. Moabka Ruta je kmalu spoznala, da je Jahvejeva postava vsebovala praktična in dostojanstvena določila, ki so ščitila tako revne Izraelce kot tudi tujce. Sedaj je videla, da so nekateri iz Jahvejevega ljudstva, ki so živeli pod Postavo in bili v skladu z njo poučeni, pokazali duhovno zrelost in prijaznost, ki sta ganili njeno ranjeno srce.

Eden takšnih je bil bogat starejši moški Boaz, ki je bil lastnik polj, na katerih je Ruta paberkovala. Danes je do nje pokazal očetovsko zanimanje. Kar naprej se ji je risal nasmešek na obrazu, ko je premišljevala o njegovih prijaznih besedah, s katerimi jo je pohvalil, ker je skrbela za Naomi in ker se je zatekla pod peruti pravega Boga, Jahveja.

Vendar se je Ruta morda vseeno spraševala, kaj jo še čaka v življenju. Ali bo lahko kot ovdovela tujka brez moža in otrok v prihodnosti preživljala sebe in Naomi? Bo s paberkovanjem  lahko poskrbela za njune potrebe? In kdo bo skrbel zanjo, ko se bo postarala? Povsem razumljivo bi bilo, če so jo težile takšne misli. V današnjih težkih gospodarskih razmerah se mnogi srečujejo s podobnimi skrbmi. Ko si bomo pogledali, kako je Ruti vera pomagala premagovati takšne izzive, jo bomo lahko v marsičem posnemali.

Ko je Ruta omlatila ječmen in ga spravila skupaj, je ugotovila, da je napaberkovala približno efo ječmena, kar je okoli 22 litrov. Njen tovor je verjetno tehtal kakih 14 kilogramov! Ječmen je morda spravila v culo, jo dvignila in si jo posadila na glavo ter ob sončnem zahodu krenila proti Betlehemu.

Naomi je bila vesela, ko je videla svojo ljubljeno snaho, in je morda osupnila nad njenim težkim tovorom ječmena. Ruta je prinesla tudi nekaj hrane od obroka, ki ga je Boaz pripravil za delavce, in tako sta lahko skupaj pojedli skromno večerjo. Naomi jo je vprašala: »Kje si danes paberkovala in kje si delala? Naj bo blagoslovljen tisti, ki se je ozrl nate.« Naomi je bila pozorna opazovalka; velika cula na Rutini glavi ji je povedala, da je nekdo opazil mlado vdovo in ji izkazal prijaznost.

Začeli sta se pogovarjati in Ruta je Naomi povedala, kako prijazno je Boaz ravnal z njo. Ganjena Naomi je odgovorila: »Naj ga blagoslovi Gospod, ki ni odrekel svoje srčne dobrotljivosti ne živim ne mrtvim.« Na Boazovo prijaznost je gledala kakor na dar od Gospoda, ki svoje služabnike spodbuja, naj bodo radodarni, in jim obljublja, da jih bo za izkazano prijaznost nagradil.

Naomi je spodbudila Ruto, naj sprejme Boazovo vabilo, da še naprej paberkuje na njegovih poljih in se drži njegovih dekel, tako da bi se ognila nadlegovanju žanjcev. Ruta je upoštevala ta nasvet, poleg tega pa je še naprej živela »pri svoji  tašči«. Tukaj znova opazimo Rutino izredno lastnost – zvesto, vdano ljubezen. Ob premišljevanju o njenem zgledu se lahko vprašamo, ali cenimo družinske vezi, zvesto, vdano podpiramo člane svoje družine in jim pomagamo, ko je treba. Takšna zvesta in vdana ljubezen pri Gospodu nikoli ne ostane neopažena.

Rutin in Naomin zgled nas spomni na to, da cenimo svojo družino.

Ali sta Naomi in Ruta sploh sestavljali pravo družino? Nekateri trdijo, da morajo biti v »pravi« družini zapolnjene vloge vseh članov – moža, žene, sina, hčere, starih staršev in tako naprej. Toda zgled Rute in Naomi nas spomni, da lahko Jahvejevi služabniki odpremo svoje srce, tako da celo najmanjše družine prežemajo toplina, prijaznost in ljubezen. Ali ceniš svojo družino? Jezus je svojim sledilcem zagotovil, da bodo lahko v krščanski občini družino dobili celo tisti, ki nimajo svoje lastne.

Ruta in Naomi sta druga drugi pomagali ter se med seboj spodbujali.

Ruta je vse od žetve ječmena v aprilu do žetve pšenice v juniju paberkovala na Boazovih poljih. Medtem ko so tedni minevali, je Naomi nedvomno veliko razmišljala o tem, kaj bi lahko storila za svojo ljubljeno snaho. Ko je še živela v Moabu, je bila prepričana, da Ruti ne bo mogla nikoli pomagati najti drugega moža. Ampak sedaj je spremenila svoje mnenje. Pristopila je k Ruti in jo vprašala: »Moja hči, mar ne bi bilo prav, da ti poiščem miren dom?« V tistih časih je bilo običajno, da so starši svojim otrokom poiskali ženo ali moža, in Ruta je postala res prava Naomina hčerka. Naomi je Ruti hotela priskrbeti »miren dom«, kar se nanaša na varnost in zaščito, ki ju je žena lahko deležna, če ima dom in moža. Toda kaj neki bi Naomi lahko storila?

Ko je Ruta prvič omenila Boaza, je Naomi dejala: »Ta mož je najin sorodnik. Je eden izmed najinih odkupiteljev.« Kaj je to pomenilo? Postava, ki jo je Bog dal Izraelcem, je vsebovala ljubečo ureditev za družine, ki so jih zaradi revščine  ali izgube ljubljene osebe doleteli težki časi. Ovdovela žena brez otrok je bila še posebej prizadeta, saj je moževo ime šlo v pozabo, njegov rod pa se je končal. Vendar je bilo po Postavi dovoljeno, da se z vdovo poroči možev brat, tako da bi lahko rodila dediča, ki bi nosil ime preminulega moža in skrbel za družinsko imetje.

Naomi je skovala načrt in ga predstavila Ruti. Lahko si predstavljamo, kako je ta mlada ženska s široko razprtimi očmi poslušala svojo taščo. Postava je bila Ruti še zmeraj precej nepoznana, številni izraelski običaji pa dokaj tuji. Toda ker je Naomi zelo spoštovala, je skrbno prisluhnila vsaki njeni besedi. Kar ji je tašča svetovala, se ji je morda zdelo nenavadno, neprijetno oziroma celo ponižujoče. Vseeno se je s predlogom strinjala in ponižno dejala: »Storila bom vse, kar si mi rekla.«

Včasih je mladim težko upoštevati nasvet starejših ali bolj izkušenih. Hitro sklenejo, da starejši v resnici ne razumejo njihovih izzivov in problemov. Rutin ponižni zgled nas spomni, da nam lahko zelo koristi, če si vzamemo k srcu modre besede starejših, ki nas imajo radi in nam želijo najboljše.  Toda kaj je Naomi svetovala Ruti in ali je Ruti upoštevanje tega nasveta res koristilo?

Tistega večera se je Ruta odpravila na mlatišče – raven, zbit prostor, kjer so številni kmetovalci mlatili in vejali svoje žito. Za mlatišče je bil običajno izbran predel na pobočju ali vrhu hriba, kjer je pozno popoldan in zgodaj zvečer močneje zapihalo. Delavci so si pri ločevanju zrnja od plev in stebel pomagali z velikimi vilami oziroma velnicami, s katerimi so žito metali v zrak. Veter je odnesel lažje pleve, težje zrnje pa je padlo na tla.

Ko se je delo proti večeru počasi umirjalo, je Ruta začela diskretno opazovati dogajanje. Boaz je nadzoroval vejanje svojega žita, ki je počasi zraslo v velik kup. Po tem, ko je s slastjo povečerjal, se je ulegel poleg njega. To je bila očitno ustaljena navada, ki so jo morda imeli zato, da so zaščitili dragocen pridelek pred tatovi in plenilci. Ruta je videla, da se je Boaz odpravil spat. Napočil je čas, da izpelje Naomin načrt.

Ruta se je pritajeno približala, srce pa ji je divje razbijalo. Opazila je, da Boaz trdno spi, zato mu je v skladu z Naominim nasvetom odgrnila noge in se ulegla. Nato je čakala. Čas je mineval in Ruti se je gotovo zdelo, da čaka že celo večnost. Končno  se je okrog polnoči Boaz začel premikati. Od mraza se je tresel, zato se je nagnil naprej, da bi si pokril noge. Toda začutil je, da je nekdo tam. V poročilu beremo: »Glej, pri nogah mu je ležala ženska!«

»Kdo si?« je vprašal. Ruta je, morda s tresočim glasom, odgovorila: »Ruta, tvoja sužnja. Razgrni svoj plašč čez svojo sužnjo, saj si odkupitelj.« Nekateri sodobni razlagalci pravijo, da je v Rutinih dejanjih in besedah čutiti pridih spolnosti, toda pri tem ne upoštevajo dveh preprostih dejstev. Prvič, Ruta je ravnala skladno z običaji tistih dni, vendar je veliko teh že davno izginilo. Zato ne bi bilo prav, če bi njena dejanja presojali v luči današnjih nizkih moralnih meril. Drugič, iz tega, kako se je odzval Boaz, je jasno razvidno, da je bilo Rutino ravnanje v njegovih očeh moralno neoporečno in nadvse pohvalno.

Ruta je takrat, ko je pristopila k Boazu, imela čiste in nesebične motive.

Boaz je spregovoril v blagem in mirnem tonu, kar je Ruto brez dvoma zelo pomirilo. Rekel je: »Naj te Gospod blagoslovi, moja hči. Zdaj si pokazala še večjo srčno dobrotljivost kakor poprej, ker nisi hodila za mladeniči, ne za revnimi ne za bogatimi.« »Poprej« se nanaša na to, da je Ruta iz zvesto-vdane ljubezni spremljala Naomi nazaj v Izrael in skrbela zanjo. »Zdaj« pa se nanaša na trenutne dogodke. Boaz se je zavedal, da bi si mlada ženska, kakršna je bila Ruta, lahko brez težav našla moža med veliko mlajšimi moškimi, bodisi bogatimi ali revnimi. Vendar je hotela delati v dobro tako Naomi kot njenega umrlega moža, zato da bi se pokojnikovo ime nadaljevalo v njegovi deželi. Ni težko razumeti, zakaj je na Boaza naredila vtis nesebičnost te mlade ženske.

Boaz je še rekel: »Zdaj pa, moja hči, ne boj se. Storil bom vse, kar koli mi rečeš, saj vsakdo v mestu mojega ljudstva ve, da si izjemna ženska.« Veselil se je možnosti, da bi se lahko poročil z Ruto, in morda sploh ni bil tako zelo  presenečen, ko ga je prosila, ali bi bil njen odkupitelj. Toda Boaz je bil pravičen človek in ni želel ugoditi le samemu sebi. Ruti je povedal, da obstaja odkupitelj, ki je z družino Naominega pokojnega moža še v bližjem sorodstvu kot on sam. Boaz je imel namen, da se najprej pogovori z njim in mu da priložnost, da se poroči z Ruto.

Boaz je rekel Ruti, naj se uleže in počiva, nato pa naj se, preden napoči svit, neopazno vrne domov. S tem je hotel obvarovati Rutin ugled, pa tudi svojega, saj bi lahko ljudje napačno sklenili, da se je med njima zgodilo kaj nemoralnega. Ruta se je zopet ulegla k njegovim nogam. Tokrat je bila verjetno mirnejša, saj se je Boaz zelo prijazno odzval na njeno prošnjo. Kasneje, ko je bila še tema, je vstala, Boaz pa je njeno ogrinjalo do vrha napolnil z ječmenom. Nato se je vrnila v Betlehem.

Ruti je verjetno srce igralo od veselja, ko je razmišljala o Boazovih besedah – namreč da je med ljudmi znana kot »izjemna ženska«! Nedvomno je k temu veliko prispevalo dejstvo, da si je želela spoznati Jahveja in mu služiti. Poleg tega je bila zelo prijazna in rahločutna do Naomi in njenega ljudstva, prav tako pa je bila pripravljena sprejeti navade in običaje, ki so ji gotovo bili tuji. Če želimo posnemati Rutino vero, potem se bomo trudili biti do ljudi ter njihovih navad in običajev zelo spoštljivi. Če bomo tako ravnali, potem bomo tudi mi morda ugotovili, da smo pri drugih znani kot izjemni ljudje.

»Ali si to ti, moja hči?« je vprašala Naomi, ko se je Ruta vrnila domov. To je morda vprašala zato, ker je bila še tema in ni dobro videla, želela pa je tudi izvedeti, ali je Ruta še vedno nevezana vdova ali pa je pred njo možnost poroke. Ruta je svoji tašči brž povedala o vsem, kar se je to noč zgodilo. Pokazala ji je tudi veliko culo ječmena, ki ga je Boaz dal za Naomi.

Naomi je modro svetovala Ruti, naj tega dne mirno počaka doma in naj ne gre paberkovat na polja. Zagotovila ji je, da si »mož ne bo dal miru, dokler ne bo vsega še danes uredil«.

Naomi se ni motila glede Boaza. Šel je k mestnim vratom, pri katerih so običajno sedeli mestni starešine, in čakal, da je mimo prišel odkupitelj, ki je bil v bližjem sorodstvu kot on. Pred pričami je temu moškemu dal priložnost, da se kot odkupitelj poroči z Ruto. Vendar je ta ponudbo zavrnil, meneč, da bi s tem oškodoval svojo dediščino. Potem je Boaz pred pričami pri mestnih vratih izjavil, da bo kot odkupitelj kupil lastnino Naominega umrlega moža Elimeleka, in se poročil z Ruto, vdovo Elimelekovega sina Mahlona. Izrazil je tudi upanje, da bo »po dediščini umrlega ohranil njegovo ime«.) Boaz je bil res pošten in nesebičen človek.

Boaz se je poročil z Ruto. Zatem beremo: »Jehova pa ji je dal, da je zanosila, in rodila je sina.« Prebivalke Betlehema so blagoslavljale Naomi in hvalile Ruto, ker je bila za Naomi boljša kakor sedem sinov. Kasneje, kot vemo, je Rutin sin postal prednik velikega kralja Davida. David pa je bil prednik Jezusa Kristusa.

Jehova je Ruto blagoslovil s prednostjo, da je postala Mesijeva prednica.

Ruta je bila zares blagoslovljena, pa tudi Naomi, ki je pomagala vzgajati otroka, kot če bi bil njen. Življenje teh dveh žensk je živ dokaz, da Gospod Bog vidi vse tiste, ki si ponižno prizadevajo skrbeti za svoje domače in mu zvesto-vdano služijo skupaj z njegovim izbranim ljudstvom. Jahve nikoli ne pozabi nagraditi zvestih posameznikov, kot so bili Boaz, Naomi in Ruta.

 

VZPOREDNA MESTA Rut 1 - 4 (Reference)

 

  1. 1.     poglavje

 

1   2,6   4,3   1 Mz 36,35   4 Mz 21,20   2 Sam 21,1   1 Kr 17,1   18,1

2 Kr 8,1–3

4   5 Mz 23,4   Ezr 9,12.14   Neh 13,23–27

6   1 Mz 50,24   2 Mz 4,31   13,19   Lk 1,68.78

8   1 Mz 24,28.67   31,33   Sod 4,17   Vp 3,4

9   Sod 2,4   21,2   1 Sam 11,4   30,4

13 2 Mz 9,3   5 Mz 2,15   Sod 2,15   1 Sam 12,15   2 Sam 24,17  

Ezk 13,9

17 1 Sam 3,17   14,44   20,13   1 Kr 2,23   2 Kr 6,31

21 2 Mz 5,22   4 Mz 11,11   Joz 24,20   Iz 45,7   Zah 8,14

 

  1. 2.     poglavje

 

2   3 Mz 23,22   5 Mz 24,19

3   1 Mz 24,12   27,20   1 Sam 6,9   2 Sam 1,6

4   Sod 6,12   1 Sam 17,37   20,13   Ps 129,8

10 1 Mz 17,3   3 Mz 9,24   2 Sam 14,4.22

12 5 Mz 32,11   Ps 17,8   36,8   57,2   61,5   63,8   91,4   Mt 23,37

Lk 13,34

13 1 Mz 50,21   Sod 19,3   Iz 40,1–2   Oz 2,16

14 3 Mz 23,14   1 Sam 25,18   2 Sam 17,28

19 2,10

20 3,9.12   4,1.8.14

 

  1. 3.     poglavje

 

7   Sod 16,15   18,20   19,6.9   1 Kr 21,7   Est 1,10

11 Prg 31,10

13 1 Sam 14,39.45   20,3   25,26.34   26,10.16   Jer 4,2

 

  1. 4.     poglavje

 

2   5 Mz 19,12   21,2–4.19   22,15   25,7–9   1 Kr 21,8

4   1 Sam 9,15   20,2.12–13   Iz 22,14   50,5

5   4,10   5 Mz 25,5–10   2 Sam 18,18   Mt 22,24

11 1 Mz 35,23–26   2 Sam 7,27   1 Kr 11,38

12 1 Mz 38,1–30

13 1 Mz 29,31   30,22   1 Sam 1,20

15 1 Sam 1,8   Ps 19,8   Žal 1,11.16.19

16 4 Mz 11,12   2 Sam 12,3.8   2 Kr 10,1   Iz 49,23   Est 2,7

18–22       1 Mz 5,1–32   11,10–26   1 Krn 2,5–15   Mt 1,3–6  

Lk 3,32–33

Dodatne informacije