HVALNICA MOKREGA ŠTUMFA …

… in hvalnice šala, brkov, snega, kemičnega svinčnika, vžigalice.

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela,
pojte mu hvalnico, nadvse ga poveličujte na veke.

Slavita Gospoda, rosa in ivje,
pojta mu hvalnico, nadvse ga poveličujta na veke.
Slavita Gospoda, led in mraz,
pojta mu hvalnico, nadvse ga poveličujta na veke.
Slavita Gospoda, slana in sneg,
pojta mu hvalnico, nadvse ga poveličujta na veke.
Slavite Gospoda, noči in dnevi,
pojte mu hvalnico, nadvse ga poveličujte na veke.
Slavita Gospoda, svetloba in tema,
pojta mu hvalnico, nadvse ga poveličujta na veke.
(DanD 2,57.68-72 iz Hvalnice treh mladeničev)

Hvaljen Jezus!
Mir in vse dobro v Gospodu!

Tole pišem v sredo, 28. 2. 2018 pred našo jutranjo molitvijo …
Zadnji dnevi so bili res polni, tako da sem se moral kar precej potruditi, da si izborim tale čas za pisanje. A vem – tudi po vaših odzivih – da so tile moji izlivi življenja v elektronski medij ravno tako pomemben način srečevanja z vami, zato pišem …
Tokrat sem zapis začel malce drugače. Naj razložim zakaj …
Že kar nekaj časa v meni živi spoznanje, da resnično vsaka ustvarjena stvar (mislim dobesedno vsaka) poje hvalnico svojemu Stvarniku. Smo pa med vsemi stvarmi samo mi ljudje tisti – kot duhovniki celotnega stvarstva – ki te hvalnice lahko prepoznamo, ozavestimo in jih ubesedimo. In tako je ob Hvalnici treh mladeničev iz grškega dodatka Danielove knjige v meni zrasla ideja, da našim vodnicam in vodnikom (to so skavti, seveda!) predlagam izziv, da vsak ubesedi hvalnico ene izmed stvari, ki jih srečujemo na naših skavtskih aktivnostih. In nastale so čudovite hvalnice …
Saj je vendar življenje, ki ga smemo živeti, samo po sebi tako čudovito!
To sem res intenzivno doživljal od petka do nedelje, ko smo s Freisinško četo zimovali na Daleč Hribu v kočevskih gozdovih. Bravo Nina, Urška, Aljoša, Mojca in Miha, da smo imeli toliko poguma, da sprejmemo izziv bolj trdega in skromnega okolja kot smo ga navajeni – s tem smo našim skavtom omogočili nepozabno izkušnjo!
Naj razložim še tebi …
Ker zaradi snega ni bilo možno priti z avtom do hiše, je bil pred nami prvi izziv, da znosimo vso hrano in ostale potrebne stvari v nahrbtnikih oz. v rokah od glavne ceste do naše hiške. 1300 m navkreber se meni niti ni zdelo tako malo …
Prišli smo v hišo, v kateri lončene peči niso bile zakurjene že dva meseca in lahko si predstavljate, da nas je – preden so se peči ogrele – kar precej nazeblo. Je bilo pa lepo videti, kako smo se gnetli pred veliko krušno pečjo, klepetali, drgetali, in hvalili Boga, da je brat ogenj tako čudovito vroč.
Izzivov pa še ni bilo konec … Kmalu po prihodu smo namreč ugotovili, da je v ceveh zmrznila voda in ni nam preostalo nič drugega kot da izpod snega odkopljemo pokrov cisterne ter potem pridno hodimo zajemat vodo – tako kot včasih, z vedrom.
Naslednji izziv in priložnost za premagovanje je bil kar naporen pohod v Bazo 20. Tja in nazaj smo hodili več kot pet ur, a je bilo vredno. Hvala, vodič Jože, ker ste nam s tenkočutnostjo na zelo objektiven in mladim razumljiv način predstavili okoliščine in sporočilo teh krajev. Bog vam povrni tudi za to, ker ste večino od 700 metrov gaženja v meter debelo snežno odejo hodili spredaj. In ker ste nas pohvalili, da smo prva skupina, ki ste jo v zadnjih 20 letih po tako visokem snegu pripeljali do Baze 20. Posebna pohvala velja našim herojem Blažu, Mateju in vsem ostalim, ki ste gazili spredaj! Posebno sem ponosen nate, Nina …
Kaj nas je čakalo ob povratku na Daleč Hrib? Toooopla hiša … in spoznanje, da smo ostali brez elektrike. Akumulator se je izpraznil – sončne celice so bile namreč na debelo pokrite s snegom. Bravo za odločitev, da ne zaženemo agregata – njegov hrup bi res vse preveč ranil sveto tihoto kočevske narave.
In smo preživeli … Še več, uživali smo drug ob drugem in se čudili, kako lepo je bivati v skromnih razmerah …
Gospod, še nekrat več se je izkazalo, da ti veš, kaj delaš! Naše je pa samo to, da ti zaupamo in da iz tvojih rok sprjemamo tudi stvari, ki nas presenetijo, ki niso lahke … Tvoja beseda, Jezus: “Jejte, kar se pred vas postavi.”, je spet dobila globlji pomen: sprejmite s hvaležnostjo, kar vam pronudi življenje!

“Dober tek” tudi tebi, ki bereš, požegnano je pa itak že!

brat Jaro

P. S. Vkratkem lahko pričakuješ še dva zapisa … V moji glavi že živita po naslovoma “Šoferjeva izpoved vere” in “Smejala sva se … in to pri spovedi”. No, se kmalu spet srečava …

Rezultat iskanja slik za mokre nogavice

2 odziva na “HVALNICA MOKREGA ŠTUMFA …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja