Torek, 19. 6. 2018
Hvaljen Jezus!
Mir in vse dobro v Gospodu!
Ura je tri minute do desetih zvečer in ravnokar sem se vrnil iz spovednice. Pri naših vratih je namreč pozvonilo dekle in prosilo za spoved! Hvala ti, Oče, da sem bil tokrat ravno jaz poklican, da posredujem tvoje usmiljenje v tvojem ljubljenem sinu Jezusu Kristusu. Hvala, ker si mi dal v živo okusiti delovanje svojega Svetega Duha v življenju mladega dekleta. Čudežno lepo!!!
Ta živa izkušnja in pretekla dva dneva, ki sem ju preživel na taborni šoli za skavtske duhovne asistente, me neomajno potrujejta, da ti Gospod deluješ v mladih srcih in po njih svetu razodevaš svojo Ljubezen. Prosim te, dragi prijatelj, ki bereš, nikdar, nikdar ne nasediva hudičevi skušnjavi, da so mladi pokvarjeni, da ni vredno izgubljati časa zanje, da je ves trud vložen vanje, vržen proč … Ni res!!!
No, tokrat bi rad s teboj delil košček svojega notranjega življenja …
Saj veš, kajne, da je Božja beseda dvorezen meč, ki zareže do ločitve duha in duše v nas (duša je v tem primeru duševni človek, za Boga zaprti, njegovi ljubezni neposlušni del naše notranjosti …)?
In to, da Bog preseneča, da se ne da ujeti v naše predstave in kalupe, tudi veš, kajne?
In da to velja tudi za odlomke Svetega pisma, ki so “zlajnani”, ki smo jih slišali že tolikokrat, da jih znamo skoraj na pamet, tudi veš, kajne?
No, tole je odlomek o Gospodovem oznanjenju Mariji (Lk 1,26-38) prebudil v meni (srčno upam, da sem v dobri družbi, da je kje že kakšen cerkveni oče slišal podoben navdih Duha):
ANGEL JE STOPIL K NJEJ
Kako je lahko angel kar vstopil? Kaj ni bilo vrat? Kako, da ni potrkal?
Marija je imela vrata neprestano odprta za obiske!!! In tudi za Obiske!!!
Marijin način bivanja je bil: PRI ODPRTIH VRATIH!
To je ja NEVARNO! Ja, je!
Zelo nevarno! Lahko te obišče Bog in te povabi na pot ljubezni!
Moja vrata so običajno zaprta.
Kdor pride, mora pozvoniti in jaz skozi režo v vratih skrbno preverim ali je vreden zaupanja!
“Kdo je?”
“Angel.”
“Ne me zezat! Kakšen angel neki?! Povej, kdo si!”
“Angel sem!”
“Ne zafrkavaj me. Nimam časa za neumnosti … Poberi se!”
In angel je šel od mene.
Brez Srečanja!!!
…
In ko se je obrnil in se lahkotno dvignil v Nebo, sem videl njegova krila …
In sedaj upam …
In čakam, da bo ponovno potrkal …
Saj je vendar tvoj glasnik, Ljubezen!
V Kristusu
tvoj brat Jaro
Njeno podarjeno izkustvo je podobno:
Šele po “slišanih” besedah je spoznala, da je v Njegovem obiskanju:
Besede so jasne in konkretne.
Ne grozijo, ne strašijo ampak pojasnjujejo ali napovedujejo.
Vse to se dogaja v globokem Miru.
V sebi je v takih trenutkih prepoznavala prisotnost popolne zaupljivosti.
Niti ena beseda ne prinaša dvoma. Niti slučajno ni pomislila nanj.
Po sporočenem, je bila pozorna na povedano, da ne bi spregledala rečenega. Vendar se njena pozornost ni nahajala v strahu, pač pa v globoki zlitosti s “slišanimi” besedami.
Vse to pa ji je dajalo čutiti, da se vse dogaja v Resnični, nesebični, globoki, darovanjski, sprejemajoči, rahločutni Ljubezni, ki ji jo do sprejetja Besed, še nikoli prej ni bilo dano občutiti. Povsem jasno se je zavedala, da vse to prihaja od Duha.
Brez dvoma.
Vse to je čez čas podelila z njenim duhovnim spremljevalcem, ki je povezan z Duhom.
Čutenje in njegova dela, sta edini preverjeni prepoznavi, da ima Živo vez z Njim.
Ko je Pilat vprašal svojo ženo, ki ga je opozarjala, naj nima nič s Tem Pravičnim in jo spraševal, kako naj ve, kaj je Resnica, mu je ona odgovorila: “Začutiš jo.”
“Gospod, hvala za ljudi, ki žarijo v tvojem Duhu in ga podarjajo mnogim.”
(PK)
Vsi ti so Tvoja Živa Cerkev.