Eno tako preprosto romanje v “študenta v Rožni”

Sobota, 9. 6. 2018 – goduje sv. Primož

Mir in vse dobro v Gospodu!
Hvaljen Jezus!

Moram priznati, dragi bralec, da sem se kar težko spravil k pisanju … Ker pa vem, da se lahko hitro zgodi, da se moji zapisi ponovno razredčijo samo na nekaj na leto, sedim v tej zgodnji jutranji uri (pet čez pol šesto je) za računalnikom in delim svoje življenje s teboj …
Pred dnevi sem poromal v študensko naselje v Rožni dolini v Ljubljani. Morda se ti na prvi pogled to res ne zdi kakšen poseben romarski kraj, prej nasprotno, a če skupaj pogledava za kuliso zaznavnega, bova odkrila, da je v naši ljubi domovini le malo krajev, ki bi bili tako polni hrepenenj, načrtov, iskanj. In midva veva, da je vsako pristno človeško hrepenenje – pa čeprav se navzven kaže v zelo čudnih, včasih celo perverznih oblikah – klic k Bogu, žeja po Bogu.
Torej je študentsko naselje v Rožni dolini resnično romarski kraj.
Pred več kot dvajsetimi leti sem tudi sam preživel nekaj let v njem. Bila so to leta veselja, sporoščenosti, intenzivnih odnosov, pa tudi leta žuriranja, neodgovornega zapravljanja časa in talentov, iskanja sreče v nebistvenh stvareh … A za mnoge med nami je bilo tudi takšno obdobje potrebno, da smo odkrili, da uživaštvo res ni pot do osebne izpolnitve in sreče.
Veliko smo prežurirali in nemalokrat sem se šele naslednji dan, z “mačkom” in praznino v srcu, vprašal: “Jaro, pa je to res to?!”
No, danes, po dobrih dvajsetih letih, sem trdno prepričan, da je življenje več kot tarok in pijača. In zato, tudi na osnovi svoje osebne izkušnje, nenehno ponavljam mladim, da je logika sveta “uživaj, dokler si mlad” laž in da je mladost čas za junaštva …

No, v sredo sem poromal v Rožno. Ni šlo za moje prvo romanje. Pred dvema mesecema sem že bil tam. Gospod je obakrat potrdil mojo pot z nepričakovanim pozdravom: “Hvaljen Jezus!” – prvič iz ust študenta ob vstopanju na 14-ko, drugič me je s tem svetim pozdravom nagovoril šofer 9-ke. Gospod Jezus, bodi hvaljen tudi med študenti v Rožni dolini!
Namenoma sem izstopil na drugem koncu “študenta”, da sem lahko poromal mimo 1-ke, v kateri smo z Andrejem počeli marsikaj, da sem s pogledom blagoslovil 4-ko, kjer se je začela moja študentska kariera in kjer sva s cimrom Matejem delila življenje, da sem šel mimo 13-ke, v kateri sem tri tedne spal na tleh pri sestri – Renata, hvala – in da sem končno vstopil v 12-ko, nekoč moj dom, sedaj pa dom Jožeta, Veronike, Marije Klare in Dominika. Zaradi njih sem prišel …

In vsi spomini – ogromno jih je – so se prelili v sedanjost. In moje srce je blagoslovilo vse, ki svojo mladost preživljajo tukaj. In prosil sem Gospoda, naj jim bo blizu, naj pošlje svoje svete angele, da bi jih obvarovali zla. Predvsem zla neodgovornega uživanja, lenobe in zapravljanja življenja! (Še vedno sem prepričan, da je uživaštvo hujši strup kot heroin …)

Vem, zelo jasno se zavedam, da sem poklican v sveti boj za mlade! Bojujva se skupaj zanje, dragi bralec, draga bralka!

Oče naj te objame po nežnih rokah Device Marije!

brat Jaro

Rezultat iskanja slik za študentsko naselje rožna dolina

2 odziva na “Eno tako preprosto romanje v “študenta v Rožni”

  1. Dragi in spostovani brat Jaro.
    Z veseljem prebiram tvoje vrstice in te spodbujam,da jih le zapisuj in deli z nami….
    Bog je mlad, zato so mladi nase veselje ,upanje in tudi skrb.
    Vse dobro,br.Jaro in naj tvoje srce ostane veliko za malega cloveka.hvala za vse….

    • S. Maja, hvala, ker me s svojim življenjem spodbujaš naj bom preprost, odprt Duhu in vesel, da sem lahko Frančiškov manjši brat kapucin Kristusov duhovnik! V Kristusu br. Jaro

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja