Sobota, 20. 7. 2013 – SV: MARJETA ANTIOHIJSKA

Hvaljen Jezus!
Mir s teboj!

Živjo! Včeraj sem bil po nekaj tednih spet na obisku pri Iztoku v Soči. Vsedla sva se h kapučinu in soku in pokramljala o njegovem življenju.
Iztok je na invalidskem vozičku. Pred petimi meseci je zbolel za vnetjem hrbtenjače – kar tako, z vedrega neba, ga je zadela strela bolezni – in od takrat si z veliko truda in močno voljo prizadeva, da bi ohromljene noge spet spravil “v pogon”.
Občudujem mir, s katerim mi pripoveduje o vseh drobnih stvareh, ki spremljajo njegovo rehabilitacijo. Vidim, kako je pogumno sprejel to težko preizkušnjo in v njem doživljam močno spodbudo za življenjske boje. Sam se včasih tako hitro zasmilim samemu sebi in nemalokrat me potegne v vrtinec samopomilovanja. Pri Iztoku tega ni zaznati, bori se, vadi, upa… Sedaj že lahko minuto, dve stoji na nogah in po vseh štirih naredi kar nekaj korakov.
Ob tem prijatelju, zaenkrat priklenjenem na voziček, se vsi moji problemi kar naenkrat zdijo tako majhni in nepomembni. Gospod, hvala, ker sem zdrav, ker lahko živim vsak dan v zavesti, da sem ljubljen, da sem dragocen. Hvala ti tudi za vse preizkušane brate in sestre, ki v veri vate, Gospod Jezus, nosijo svoj križ.
Gospod, ponavljaj čudeže svoje ljubezni, ozdravljaj bolne, dajaj miru vsem, ki trpijo, pomnoži vero vsem, ki verujemo, pritegni k sebi vse, ki iščejo.

Mir in vse dobro!
BTB

br. Jaro