Prav, dobri in zvesti služabnik, vstopi v veselje svojega Gospoda

Četrtkovo jutro, 25. 10. 2018

Na poti v Očetov objem …

… sva nekaj korako naredila skupaj, spoštovani brat Alojz Rebula.
In še bova hodila … kajti bogastvo tvoje iskrive in klene besede me izziva do te mere, da vem, da ne bom zdržal brez druženja s tabo. Ti pa, dragi Alojz, pripoveduj dragemu Bogu o Sloveniji, o nas, ki hrepenimo po Srečanju na slovenski način … In vem, da ti bo Očka z veseljem prisluhnil – tako kot ti je do sedaj. In, dragi brat, vtihotapi v pripoved kakšno prošnjo za nas: da bi se naučili živeti iz brezpogojne Božje ljubezni. Hvala!

In hvala vam, spoštovani kardinal Rode za te besede v slovo velikemu katoličanu in Slovencu:
“Končno je dobil odgovor, ta neugnani spraševalec, ta strastni radovednež, ta nepomirljivi vrtalec v skrivnost sveta in zgodovine, končno je dobil odgovor. Zdaj ve: vse je ljubezen. Na dnu vsega je nedoumljiva, prvotna, večna milina in ta je ljubezen. Ranljiva ljubezen, na videz nemočna pred zlom, a končno – zanj zdaj – zmagovita.
Kaj je moralo biti zate, dragi prijatelj, srečanje s to ljubeznijo? Kako si osupel, kako si zavriskal, kako si s knežjo ponižnostjo pokleknil pred Jagnje in se mu poklonil: Patrem immensae maiestatis! In kaj si občutil, si zdržal? – Ko te je prižel na prsi in ti rekel: Moj si! Večno pri meni, zvesti, hrabri, ponižni in ponosni zastavonoša Besede. Večno v moji svetlobi, večno v slavi svetih.«

https://www.dobreknjige.si/Images/Img_00054531.gif

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja