Ponedeljek, 25. 4. 2016 – god evangelista Marka
(dunajsko letališče)
Hvaljen Jezus! Mir in vse dobro!
Kot kaže bom res moral večkrat na potovanje po svetu, da bo tale moj blog bolj živ. Saj ne, da se doma ne bi nič pomembnega dogajalo, sploh ne – le takole na letališčih, ko čakam na naslednji prevoz, lažje najdem čas za pisanje.
Je pa res, da je za menoj izredno bogata izkušnja, polna presenečenj in novih spodbud.
Morda je pa res prav, da na god svetega Marka, pisca prvega evangelija in sodelavca apostolov Petra in Pavla pri misijonskem delu, napišem par misli o evangelizaciji. O tem je namreč tekla beseda na seminarju LIFT, ki sem se ga udeležil v Manili.
Dolgo časa že govorimo o potrebnosti nove evangelizacije krščanski predelov sveta. Brat Frank Padilla (laik, poročen, oče, pisec številnih knjig o evangelizaciji, glavni moderator skupnosti Zakonci za Kristusa (CFC FFL)…) zelo jasno in neposredno govori o dobro razvidnem dejstvu, da je svet potopljen v cunami zla in da danes pastir ne išče več ene izgubljene ovce temveč devetindevetdeset izgubljenih. Nič ne olepšuje naše sedanje situacije, ko pravi, da je večina katoličanov krščenih poganov, ker ne živijo svoje vere, in da je delo evangelizacije vseh tistih, ki so se oddaljili od Kristusa in Cerkve neodložljivo delo. Da mora biti evangelizacija naša prioriteta! Da mora biti takojšnja in množična!
Morda se ti zdijo gornje misli pretirane, a sam sem globoko v srcu začutil, da so resnične in z veseljem sem sprejemal vsebine, ki so nam jih podajali na seminarju. Moram priznati, da sem bil včasih prav v zadregi, ko sem občudoval gorečnost, s katero so nas mladi in stari predavatelji in pričevalci vabili k delu na širokem polju nove evangelizacije. Bolj kot kdajkoli prej mi je postalo jasno, da oznanjevanje evangelija res ne more biti človeško delo, temveč da lahko le v moči Svetega Duha, obdarjeni z njegovimi darovi, ustrezno odgovorimo na izzive sveta. Cerkev ne sme več samo čakati, jaz ne smem več samo čakati na ljudi, da bodo prišli do mene. Ponovno se moramo podati na ulice in trge in iskati ljudi ter vnemati njihova srca za Jezusa.
Kar je najlepše pri ponudbi, ki jo brat Frank prinaša kot izredno močno vizijo, oblikovano v gibanje Živi in deli Kristusa (Live Christ Share Christ – LCSC), je da je to delo laikov in klerikov in redovnikov skupaj, njeni nosilci in glavni izvajalci pa so laiki. Živi in deli Kristusa je velik dar za celotno Cerkev, saj naj bi zaživelo po župnijah in znotraj njih pomagalo k poživitvi vere vsem tistim, ki živijo posvetno.
Kot vidiš, me je sve skupaj precej prevzelo… In prav je tako! (Še veliko stvari bi lahko napisal, a je prav, da jih še prespim, uredim misli in zapiske…)
Prevzela pa me je tudi prijaznost in gostoljubnost, vernost in gorečnost mojih filipinskih bratov in sester. Bogu hvala za Filipince – preepričan sem, da Gospod po tem preprostem in preizkušanem narodu lahko svoji Cerkvi in vsemu svetu prinese novo pomlad, novo življenje, novo veselje – in vse to zarai Kristusa in njegovga veličastnega vstajenja!
BOGU HVALA!
BTBpM
br. Jaro