Ponedeljek, 25. 11. 2013

Mir in dobro v Gospodu!Hvaljen Jezus!

Ura je pet popoldne in zadovoljen sem se spravil za računalnik – zadovoljstvo izvira iz dejstva, da mi je danes uspelo  pol ure kolesariti na sobnem kolesu, kar je zame že uspeh. Učim se veseliti drobnih korakov in ne pričakovati velikih skokov v življenju… No, saj še kar gre!Zadovoljstvo pa je še veliko globje in večje zaradi izkušnje, ki sem jo po Božji milosti mogel živeti čez vikend. Imel sem namreč priložnost, da kot duhovnik spremljam seminar za zakonske pare, ki se zbirajo v okviru društva Družina in življenje. Dva čudovita dneva sem preživel z zakonci in otroki, ki se iskreno trudijo živeti iz vere v Jezusa Kristusa. Voditelja Vilma in Dani sta v moči Svetega Duha z vedrino in odločnostjo usmerjala naš pogled na Svetega Duha, ki je prvi in najpomembnejši akter slehernega krščanskega življenja. Kako živeti v Svetem Duhu je bistveno vprašanje za nas kristjane. Na seminarju je bilo vsega dovolj: razigranosti, petja, pogovorov, predavanj, molitve… Noč s sobote na nedeljo smo oz. so pari izmenično preživeli pred Jezusom v Najsvetejšem zakramentu in tako konkretno izrazili vero v Gospoda, ki je naš Kralj.
Danes, dan potem, se Bogu iz srca zahvaljujem za to izkušnjo.

Pa še utrinek iz današnjega dne…
Na mostu čez Grubarjev kanal sem se srečal z gospo, ki jo na videz sicer poznam, a nikdar nisem govoril z njo. Pozdravila sva se in vprašal sem jo, če gre v službo. Pritrdila je in me vprašala od kod se vračam. Ko sem povedal, da sem bil pri psihoterapevtu, se je začudila in se mi odprla. Povedala mi je za svoje stiske, za težave, s katerimi se sooča, a hkrati ponosno povedala, da je dovolj močna, da bo zmogla. Spodbudila me je, naj tudi sam iščem notranjo moč. Zahvalil sem se ji in poslovila sva se. Ostal mi je prijeten občutek in spoznanje, kako malo je potrebno, da se odpremo drugemu ali da si prisluhnemo. Da bi nam to le čim večkrat uspelo…

To je za danes vse. Bodi dobro v Gospodu in ne pozabi na veselje (kot pravi Phil Bosmans)!

BTB
brat Jaro