Gospod mi je dal brate

Jutro 1. postne nedelje, 18. 2. 2018

Hvaljen Jezus!
Mir in vse dobro v Gospodu!

Upam, da te ni zaskrbelo, ker se par dni nisem oglasil … (Tudi našega br. Bernarda malo skrbi, ker sem po njegovem prezaposlen. Res je, da v zadnjih mesecih skušam odgovoriti na čim več izzivov življenja, a zaenkrat mi Gospod daje mir in moč – no, tretji del “3XM trojice” modrost pa si bom moral še izprositi …)

Ker bom čez 15 minut krenil proti Žirem, kjer imam danes čudovito možnost, da pričujem o lepoti redovniškega poklica, ki ga živim, malce hitim…
Zato bom samo omenil Klarin dan mladih pri sestrah klarisah v Nazarjih. Skupaj s sestrami in okrog tridesetimi mladimi sem preživel petkov večer, del noči in sobotno dopoldne v molitvi, premišljevanju in pristnem veselju. Bogu hvala za vas, drage sestre klarise! (Naj ti zaupam, da v času, ko je duhovniških in redovniških poklicev vedno manj, skupnosti klaris na Slovenskem cvetijo: pred 40-imi leti so v Nazarje prišle tri sestre s Hrvaške, danes jih je 28!!! – Za primerjavo: nas bratov kapucinov je bilo pred 40-imi leti 42, danes nas je še 33.)

S teboj bi pa danes rad delil čudovit del kapucinskega življenja, ki ga pa žal večkrat vzamem za preveč samoumevnega. Naše bratstvo!
Res je, kar je rekel naš dragi sv. Frančišek: “Gospod mi je dal brate …”
Danes se ti zahvaljujem za svoje brate, Gospod.
Za br. Bernarda in njegovo čuteče srce.
Za br. Pavla, njegovo preprostost in njegovo zvestobo molitvi.
Za br. Miha in njegov požrtvovalno služenje ljudem v stiski.
Za br. Jožka in njegovo nalezljivo veselje.
Za br. Jurija, za njegovo vztrajnost in odkritosrčnost.
In tudi zase se ti zahvaljujem, Gospod. Hvala, ker sem tako čudovito ustvarjen.

Naj ti v razmislek podarim še “zapovedi bratstva”, ki mi jih je pred leti prišepnil Gospod:

ZAPOVEDI BRATSTVA

1)     Spoštuj skrivnost bližnjega in se vsaj enkrat dnevno prikloni Kristusu v bratu.
2)     Bratski pogovor je kraj razodevanja Kristusove ljubezni.
3)     Vzemi si čas za brata; čas je ljubezen!
4)     Življenje v bratstvu je tvoj zastonjski dar – poklical si me brez mojih zaslug.
5)     Bratje naj se spodbujamo med seboj v ljubeznivi naklonjenosti, pripravljeni na žrtev, ki jo je velikokrat potrebno vzeti nase.
6)     Resnično bratstvo obstaja le tedaj, ko vsakdo gleda na nezamenljivo dostojanstvo in na različnost bližnjega kot na bogastvo, če mu priznava to bogastvo brez napačnega izenačevanja in če je pripravljen priobčevati svoje lastne sposobnosti in darove.
7)     »V tisti medsebojni ljubezni, s katero nas je ljubil Kristus, ne zapustimo brata v nevarnosti, ampak mu skrbno pomagajmo. Padlega brata ne obsojajmo, ampak ga varujmo in ohranimo njegovo dobro ime in ga še bolj ljubimo; kajti nedvomno bi vsak izmed nas padel še globlje, če bi nas ne obvaroval Bog s svojo dobroto.«

Kaj pa jaz vem, morda ti bo pa tudi po temle zapisu uspel Gospod kaj povedati … Njemu resnično ni nič nemogoče!

Hvala, ker si!
BTBpM

br. Jaro

 

3 odzivi na “Gospod mi je dal brate

  1. Bogu hvala, ker ste!

    Mnoge od vas je Gospod pripeljal k bratom kapucinom po težkih življenskih zgodbah. Torej še kako drži, če bi Gospod odmaknil Roko od nas, bi izginili v niču, saj bi nas zlo pokončalo.

    Še naprej ostanite Gospodovi pričevalci, saj je to, najprepričljivejše oznanjevanje.
    Prizadevajte si za svojo svetost, da nam boste Gospoda, lahko vedno znova prinašali.
    Kjer je svetost, se zlo mora umakniti.
    Kjer ni svetosti, Sveto ne prihaja.

    Še naprej bom molila za vse vas, da bomo v njenem zavetju zmogli, tudi v bodoče stopati po poti k Gospodu. Molitev zmore ustvariti tudi pogoje za čudeže, tudi v kapeli p.Pija, kar vam je povedal sobrat Jožko. Molitev pa je tudi eden izmed jezikov Ljubezni.
    Ljubezen pa je edina sila, ki nas zmore povezati in nas hkrati pušča svobodne, je dejal M.I. Rupnik v svojem pričevanju, Barva Ljubezni.

    Bodimo torej pozorni drug do drugega, da bomo ostali v Njegovi Ljubezni, kajti, kdor ostane v Njem, obrodi obilo sadu.

  2. Juhej, uspelo mi je!

    Ne boste verjeli, ampak danes sem si vzel – kljub mnogim drugim izzivom – eno uro časa za učenje našega brata Bernarda o osnovah računalništva. Kako zadovoljna sva bila oba, ko je pri 81-ih napisal svoje prvo e-pismo in ga poslal na kapucinsko listo. In kaj je napisal? “Človek se uči, dokler živi. Dokaz za to sem tudi jaz. Lep pozdrav in vse dobro! Bernard”

    Jaro, vzemi si večkrat čas za brate. Čas je ljubezen!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja