Sreda, 13. 4. 2016
Mir in dobro! Hvaljen Jezus!
Okrog mene vsi govorijo neke čudne jezike (kitajsko, filipinsko,…) le tu in tam se zasliši kakšna “domača” angleška beseda…
Sem na letališču v Hong Kongu in čez slabe dve uri bomo poleteli proti Manili, ki je naš končni cilj. Potujem skuoaj z Mikeom in njegovo ženo in res sta prijetna družba – pa še gostoljubna sta zelo, kar meni, Gorenjcu, kar ustreza…
Od doma (beri: iz Štepanje vasi) sem se odpravil že v ponedeljek zjutraj, potem s prijateljem Milanom do Dunaja, kjer sem prespal pri Mikeovi družini. Sledil je jutranji let z Dunaja v Dusseldorf, kjer pa smo zaradi tehnične okvare na letalu Cathay Pacific obtičali za dobrih osem ur. Kar utrujen sem od tega dolgega čakanja… No, Gospod že ve, zakaj je bilo to potrebno – šola potrpežljivosti? Najverjetneje!
Let do Hong Konga, ki smo ga dočakali okrog pol osmih zvečer, je trajal enajst ur – pogledal sem si film o poškodbah možganov pri igralcih ameriškega nogometa, si vzel čas za molitev in potem spal po koščkih tja do enajstih (seveda že po hongkonškem času (so 6 ur pred nami).
Na hongkonškem letališču – ki je res ogromno – je druščina pisana. Srečal sem tudi tri budistične menihe, a se niso kaj dosti zmenili zame. Škoda, kakšna fotka z njimi bi bila lep spomin…
Kaj vse me čaka na tej poti vere ne vem. Zaupam pa, da bo seminar Živi in deli Kristusa, na katerega sem namenjen, blagoslovljen…
Še posebej če boš tudi ti pristavil kakšen očenaš ali dva.Hvala!
Se še oglasim…
Vse dobro v Gospodu! BTBpM
br. Jaro Hongkonški