(prepis iz moje sestre beležke)
– ker je prav, da ve ves svet!

Nedelja, 30. 12. 2018 – tako lep dan, da je bilo samo zaradi njega vredno živet

Dragi moji,
(saj vem, da ste Gospodovi, a si vas zaradi čudovitih skupnih poti vsaj malce tudi sam lastim)

sedim na spodnji terasi samostanskega vrta v Vipavskem Križu, prav na kraju, kjer se je rojeval moj kapucinski in duhovniški poklic. Usedel sem se na tla in hrbet – kot že mnogokrat prej – naslonil na deblo ciprese. Dva metra od mene je lesena klopca, pet metrov je do udobnega stola, a iz spoštovanja do naše skupne poti sedim na tleh (resda z blazino pod “ta zadno”) … in berem vašo ljubezen. Hvala!
………
…………
…………….
……………..
Počakajte, no! Berem ….
…………………
……………………….
………………………………
Neizmerno sem užival ob branju.
Užival sem v vsakem¹ trenutku z vami …

In kot skavt si res štejem v čast, da sem si pridobil vaše zaupanje!

Kako nepredstavljivo noro lepo je biti skavt v Kristusu…

brat Jaro, vaš brat Sočutni bizon

¹ Resnici na ljubo moram priznati, da je bilo tudi nekaj trenutkov, v katerih res nisem užival, a sem danes zanje neizmerno hvaležen – vam in Gospodu.