Hvala ti, čudak pred Marijinim kipom

Petek, 19. 10. 2018 – god sv. Pavla od Križa

Mir in vse dobro v Gospodu!

Saj vem, da si še vedno maneš oči, se ščipaš in polivaš z mrzlo vodo … a to, da bereš moj nov zapis, je čisto res.
In priznam … ne bi ga, če me ne bi viroza – bravo bratje virusi! – priklenila v sobo. Naj ti mimogrede zaupam, da bi bil drugače zdajle na srečanju skavtskega noviciata, potem na sestanku s starši naših vrlih izvidnikov in vodnic ter takoj zatem na poti v Olimlje na srečanje duhovnih spremljevalcev iz frančiškovskih vrst. Vsega trojega sem se res veselil, a priznam, da mi tele urice v sobi neznansko pašejo (kljub bolečnam v mišicah in zoprnemu kašlju). Bravo, Gospod, ti vedno prav vse zrihtaš!

Včeraj popoldne sem se vračal z loškega antikvariata – gospa Elena me vedno zelo prijazno sprejme – in pod nunsko cerkvijo sem že od daleč zagledal bradatega moškega, morda malce starejšega od mene, kako stoji pred kamnito nišo, v kateri je lep Marijin kip. (Tudi sam se večkrat ustavim pred njim, še posebej, ko grem učit moje drage šestarje. Mariji vedno izročim sebe in njih – da bi bili pri veroučni uri odprti ljubezni Svetega Duha.)
In ko sem se približal, sem razločno slišal počasno, glasno molitev zdravamarije … Moški – v srce se mi je hitro prikradla nalepka “čudak” – je stal pred kipom in glasno, ampak res glasno molil. Saj bi se samo na hitro odtihotapil mimo in si mislil svoje – zdi se mi, da je večina mimoidočih storila tako – a bi moral predrzno preslišati glas Svetega Duha v svojem srcu: “Ustavi se, moli z njim …” In sem se ustavil in se tiho pridružil njegovi glasni molitvi. In ko sem ga opazoval, sem ga vedno bolj občudoval … On je zares molil!!! Ni mu bilo mar, kaj si drugi mislimo o njem … ni se oziral okrog, če ga kdo vidi in sliši … zaupljivo je z očmi zrl v kip Brezmadežne in s svojim vernim srcem okušal Materino bližino.
In zavidal sem mu … In bil sem mu hvaležen, ker je s svojo čudaško-pogumno molitvijo tudi mene za hip ustavil v Materinem objemu. Hvala, dragi čudaški brat, se še priporočam!

V Kristusu
br. Jaro

P. S. Glede Marijinih slik in kipov bi rad napisal par besed … Večkrat me vprašajo, zakaj molimo pred kipi in drugimi podobami, pa jim rečem: “Moja sestra živi v Belgiji. In ko gledam njeno sliko, ter fotografije Jana, Ane in Nine se v meni prebudi hvaležnost in se prebudim v ljubezni do njih. In ko pobožam sliko, ne božam barvnega papirja, ki je v moji roki, ampak je ta preprost izraz bližine namenjen njim, ki so daleč. So resnični? So živi? O, pa še kako … In Mati Marija nič manj …

https://1.bp.blogspot.com/-wCkul5XRWuY/V2GW15xQQPI/AAAAAAAAP-M/mAx7RKAPeokpS6vAdXeMEVe6eVsHVb5cQCLcB/s1600/IMG_1412.JPG

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja