Običajno je, da o tem, kdo je človek bil in kaj je počel, govorimo šele, ko sklene življenje. Običajno…

Z Devico Marijo je bilo drugače.

Že mnogo stoletij pred njenim rojstvom so vedeli, kdo je tista, ki bo prišla, in kaj bo storila.

Že v 1 Mojzesovi knjigi, ob začetkih človeške zgodovine, takoj po padcu naših prastaršev najdemo napoved njenega prihoda. Najavljena je kot zmagovalka nad peklenskimi silami, kot tista, ki v popolni pokorščini Bogu – v nasprotju z nepokorno Evo – svetu prinaša Zmagovalca nad sleherno močjo teme.

Že ko se odvija drama greha: hudič – Eva – Adam – drevo, ki po prepovedanem sadežu vodi na pot smrti: sadež – nepokorščina Adama in Eve – gospodovanje hudiča – smrt, Gospod Bog najavlja rešitev: angel Gabrijel – Marija (nova Eva) – Jezus (novi Adam) – drevo križa – Marijina in Jezusova poslušnost – odrešitev – življenje.

Tudi ko se ozremo v mesijanske prerokbe Stare zaveze, ki si sledijo iz stoletja v stoletje, lahko opazimo, da je Mati vključena vanje, čeprav neposredno govorijo samo o Sinu. Kadar se naznanja prihod Mesija, je z njim neobhodno – čeprav ne izrecno – povezana tudi misel nanjo, ki ga bo rodila.

Obstajajo pa slavne prerokbe, ki govorijo neposredno o njej. Izaija proslavlja devico, ki bo spočela in rodila Emanuela (prim. Iz 7,14). Mihej govori o porodnici, ki bo v Betlehemu rodila Izraelskega vladarja (prim. Mih 5,2-3).

Sveto pismo stare zaveze je poleg tega polno marijanskih podob (vrle starozavezne žene Judita, Ester, itd.) in simbolov, ki sta jih mnogokrat kot orodje poveličevanja Device in razlaganje njene čudovite vloge uporabili tako umetnost kot teologija.

Celotno starozavezno hrepenenje po Mesiji priča, da sta Sin in Mati neločljivo povezana: Pričakovani bo sin Pričakovane. Lahko verjamemo, da so hebrejske deklice skozi stoletja v svojih mladostnih sanjah hrepenele, da bo nekoč njihovo materinstvo povzdignjeno na kraljevsko raven. Da bodo, če že ne neposredno kot mati pa vsaj kot kakšna bližnja sorodnica, vključene v prihod napovedanega mesijanskega Kralja.[1]



[1] prim. Quaderni di Spiritualita francescana 5: La Madonna nella Spiritualita francescana, 16-18.

Dodatne informacije