Angeli igrajo zelo veliko vlogo v naših življenjih, česar pa se prevečkrat premalo, ali pa sploh ne zavedamo.
Recimo v Fatimi, preden se je trem pastirjem prikazala Marija, so bili trije pastirčki; Hjacinta, Franček in Lucija deležni posebne predpriprave.
V letu 1916 so otroci trikrat videli " angela miru" in "angela Portugalske".

Spomladi 1916 so otroci med pašo, ko so že pomalicali in odmolili, nad gozdom s smeri zahoda opazili neko luč, bolj belo ko sneg. Bolj ko se je približevala, bolj so mogli razločiti postavo "prozornega" mladeniča. Ko je prišel do pastirjev jih je nagovoril:
" Ne bojte se. Sem angel miru. Molite z menoj!"
Angel je pokleknil, sklonil čelo do tal, otroci so ga posnemali. Nato so ga slišali izgovarjati:

"Moj Bog, verujem vate, molim te, upam vate in te ljubim.
Prosim te odpuščanja za tiste, ki ne verujejo, ne molijo, ne upajo in te ne ljubijo."

To je ponovil trikrat. Potem je še dodal:

"Tako molite! Srci Jezusa in Marije poslušata glas vaših prošenj."

Nato je izginil. Lucija se spominja: "Božjo navzočnost smo tako globoko čutili, da si niti med seboj nismo upali govoriti. še drugi dan smo čutili, da smo obdani s tem ozračjem, ki je le prav počasi izginjalo..."

Drugič se je angel prikazal sredi poletja, ko so pastirji počivali v senci dreves. Nagovoril jih je:
"Kaj delate? Molite! Veliko molite! Srci Jezusa in Marije imata z vami načrte usmiljenja. Neprenehoma darujte Najvišjemu molitve in žrtve!"
Ko ga je Lucija vprašala kako naj se žrtvujejo, je dejal:
"Povsod kjer morete, darujte kakšno žrtev v zadoščenje za grehe, s katerimi je On žaljen, in kot prošnjo za spreobrnjenje grešnikov. Tako izprosite svoji domovini miru. Jaz sem angel varuh, angel Portugalske. Zlasti sprejmite in vdano prenašajte trpljenje, ki vam ga bo poslal Gospod."

V oktobru ali septembru istega leta se jim je še tretjič prikazal angel. V kraju Casa Velha so molili rožni venec in pa molitev, ki jih jo je naučil angel ob prvem prikazanju. Tokrat je imel v roki hostijo in kelih.
Iz hostije je nekaj kapljic krvi padlo v kelih. Kelih in hostijo je pustil viseti v zraku, medtem ko je sam trikrat molil:

"Presveta Trojica, Oče Sin in Sveti Duh, z vsem srcem te molim in ti darujem predragoceno telo, kri, dušo in božanstvo Jezusa Kristusa, navzočega v vseh tabernakljih sveta, v zadoščenje za vse žalitve, božje rope in brezbrižnosti, s katerimi je žaljen.
Po neskončnem zasluženju njegovega presvetega Srca in brezmadežnega Srca Marijinega te prosim za spreobrnjenje ubogih grešnikov."

Nato je vstal in zopet vzel v roke hostijo in kelih, dal hostijo Luciji, Frančišku in Hijacinti pa je dal piti iz keliha, in pri tem govoril:
"Vzemite in pijte telo in kri Jezusa Kristusa, ki ga nehvaležni ljudje strašno žalijo. Zadoščujte za njihova zla dejanja in tolažite svojega Boga."

Potem se je znova sklonil do tal in skupaj s pastirji ponovil molitev


"Presveta Trojica, Oče, Sin in Sveti Duh..."
in nato izginil.

Angel varuh

Krščansko razodetje in izkušnja govorita o duhovnem svetu, ki je naseljen. Poleg svetnikov in pokojnih so v njem tudi angeli, zlasti angeli varuhi. Angele poznajo številne religije. V krščanski teologiji so Božji svetovalci in posredniki njegovega odrešenjskega delovanja.

Nauk o angelih se je razvil že pri cerkvenih očetih, v modernem času pa se je o angelih manj govorilo. Toda porast zanimanja za duhovno in presežno je tudi pospešil zanimanje za angele in duhovni svet. Anselm Grün pravi, da v svet, ki ne čuti milosti in je razpet v svoje posle, vstopa drugačna razsežnost varnosti, lepote, upanja. Angeli zagotavljajo življenje, ki bo uspešno in ga sama človeška krhkost ne more zagotoviti. V ruski duhovni misli imenuje Sergej Bulgakov angela nebeškega prijatelja. Ljudje spoznamo, da nismo več sami, in se mu odpremo.

Bog nam ga je podaril in je angel našega življenja. Z nami živi in nas varuje. Pozorno se nam približa in spoštuje našo svobodo. Čeprav je osebno duhovno bitje, deluje skrivnostno. Podoben je navdihu, ki nam pomaga, da spoznavamo njegovo globino in se odpremo njegovi moči. Ničesar ne stori brez nas, čaka na vsako odločitev in nas spodbuja. Tudi ko grešimo in gremo stran od Boga, se ne umakne, ampak nas še bolj zavzeto kliče. Kot pravi prijatelj nas ima rad, gleda nas v dobri luči in nas spodbuja. Prav tako želi, da mu ljubezen vračamo, zlasti s spreobrnjenjem v življenju in z molitvijo, ko se skupaj s Cerkvijo obračamo k njemu, se mu zahvaljujemo in priporočamo. Tako je z nami in po nas povezan tudi s svetom in z vsem vesoljem. Kot posrednik Božje volje doživlja ob nas veselje pa tudi žalost ob naši počasnosti in padcih.

Angelska osebna služba je tako velika potrpežljiva žrtev za nas. Tudi angelu večkrat povzročimo bolečino; takrat v solzah moli za nas, da bi se spreobrnili. Njegova navzočnost nam pomaga gledati na življenje v večnem pogledu, saj nam je bil podarjen, ko nas še ni bilo, in prav tako nas bo spremljal po smrti. Vse to je dovolj velik razlog, da se v molitvah vedno znova zaupljivo obračamo k njemu, kot smo to znali v otroštvu, ko smo ob ljubečih starših molili: »Sveti angel, varuh moj ...« Pa tudi, da postanemo angeli drug drugemu, kot nas vabi in uči Jezusov evangelij.

(Primož Krečič)

(H. Multhaupt)