OČE
Jezusova, Frančiškova in moja skrivnost

Srečanje z gobavcem (Murray Bodo, Frančišek - Pot in sanje)

Frančišek se je spomnil prve zmage svojega ponovnega rojstva. Vse svoje življenje se je bal gobavcev. Srečanja z njimi se je od daleč izogibal. Potem pa se je nekega dne na poti proti Assisiju zgodila ena tistih neverjetnih reči, ki jih lahko uresniči samo moč Jezusovega duha. Stegnil je svojo roko proti gobavcu; človeku, do katerega je še pred kratkim čutil nepopisen stud. Kolena so v hipu postala klecava in zbal se je, da mu ne bo uspelo priti do moža, ki je ponižno stal pred njim. Smrad razpadajočega telesa je napadel vse čute, kot da bi vohal tudi z ušesi in očmi. Solze so spolzele po obledelem licu, kajti mislil je, da tega ne bo sposoben narediti. Da bi premagal svoje nelagodje in negotovost, je opotekajoče poskočil do gobavca. Ves še tresoč ga je objel in nato približal svoje ustnice k njegovemu iznakaženemu obrazu... Kot bi ponovno shodil, ga je zajel val nepopisnega veselja in samozavesti; obstal je pokončen in umirjen, poln ljubezni do moža v njegovem objemu. Hotel ga je še krepkeje stisniti k sebi, a to bi bila le potešitev lastnega zadoščenja, tako bi le ogrozil na novo odkrito svobodo. Izpustil ga je iz objema in se mu nasmehnil. Oči presenečenega gobavca so Frančišku pomežiknile novo spoznanje, da je prejel več, kot je lahko dal. Prevzeta od tišine sta strmela drug drugemu v oči in Frančišek se je začudil, kako privlačno lepe so bile oči tega gobavca.