OČE
Jezusova, Frančiškova inmoja skrivnost
Novo rojstvo (Murray Bodo, Frančišek - Pot in sanje)
Frančiškova nepričakovana vrnitev iz Spoleta je bila najstrašnejša izkušnja njegove mladosti. Globok prezir asiških meščanov ga je potegnil vase kot še nobena stvar poprej. Govorice o njegovi domnevni strahopetnosti so se razširile po mestu kot požar, ki ga veter razpihuje. Eni so trdili, da se je, pred dvema letoma, ko so ga zajeli pri Ponte San Giovanni, pravzaprav iz strahu predal. Drugi so znali povedati, da je bila njegova dolga bolezen po vrnitvi iz ujetništva le občutek krivde in obžalovanje storjene napake.
Njegov oče, Peter Bernardone, je bil potrt. Globoko je ljubil svojega sina in ni mogel verjeti, da bi bil strahopetec, vendar si nikakor ni znal razložiti, zakaj se je Frančišek vrnil iz Spoleta. Njegovo mati, Piko, je Frančiškovo stanje silno žalostilo in trudila se je odkriti skrivnostno točko njegove bolečine, a ni vedela kako. Frančišek se je brezupno trudil razložiti, a je le še bolj prepričal starše, da se še ni opomogel od svoje čudne potrtosti in bolezni.
Frančišek je zbegan taval po asiških ulicah. Spremljal ga je stalen občutek krivde. Ko je strahoma iskal skrite kotičke, je dvomil ali rdečica sramu prekriva njegova bleda lica. Njegovi tovariši so se priključili vojski Valterja iz Briene; edino ona je izmed sposobnih mladih mož ostal v mestu z ženami, otroki in starčki, ki so se že davno izkazali na bojnih poljih. Vendar se je dobro zavedal, da se ne more vrniti v bitko, kajti to bi le še potrdilo, kar so vsi sumili: da je strahopetno zbežal in šele sedaj prišel k sebi.
Poslušati svoje srce, ko vsi trdijo nasprotno, je najtrša preizkušnja človekovega duha. Frančišek je mislil, da ji ne bo kos. Molil je kot še nikoli prej, roteče je prosil Jezusa, da mu razodene, zakaj mu je ukazal vrniti se v Assisi. Vendar odgovora ni bilo.
V teh dolgih zastrašujočih mesecih se je Frančišek zatekal v votlino ob vznožju gore Subasio in poskušal domisliti, kaj se z njim dogaja. Vsak dan je prihajal v votlino, dokler mu ni postala novi dom, edini kraj, kjer se je počutil varno in udobno. Zdelo se mu je, da tema in samota votline razume njegovo temino in osamljenost. In tam v maternici gore je končno našel mir svojemu srcu in pogum stopiti pokončno pred ljudi. Tam se je ponovno rodil.