KRISTUS V PSALMIH
Prvi pomen psalmov je treba vselej iskati najprej v njihovi neposredni zgodovinski sredini. Vendar le-ta ne izčrpa njihovega pomena. Ko prebiramo psalme, se nujno zavemo, da imajo nekateri psalmi ali določene vrstice še globlji in bolj oddaljen pomen. Mesija sicer ni omenjen po imenu, vendar je njegov lik naznačen v njih, kot so spoznali kasnejši rodovi Judov. Novozavezni pisatelji pa so te vrstice takoj naobrnili na Jezusa kot obljubljenega Mesija.
- Zlasti nekateri »kraljevski psalmi« (Ps 2; 72; 110) slikajo idealnega kralja, duhovnika in sodnika, kakršen ni bil noben izraelski kralj. Samo Mesija združuje te službe v večnem, vesoljnem kraljestvu miru in pravičnosti, ki ga imajo pred očmi psalmisti.
- Drugi psalmi opisujejo človeško trpljenje na način, ki daleč presega običajno izkustvo, a se je izkazal za izredno natančen opis dejanskega Kristusovega trpljenja. V moči Božjega navdiha so psalmisti izbirali besede in podobe, ki so dobile pomen, ki ga še sami niso mogli povsem razumeti. Najbolj osupljiv je PS 22, ki ga je molil Jezus, ko je visel na križu. Primerjaj v. 17 z Jn 20,25; v. 19 z Mr 15,24! Glej tudi Ps 69,22 in Mt 27,34.48.
- Novozavezni pisatelji pa še mnoge druge odlomke iz psalmov nanašajo na Jezusa kot Mesija:
Ps 2,7 – Apd 13,33
Ps 8,7 – Heb 2,6-10
Ps 16,10 – Apd 2,27; 13,35
Ps 22,9 – Mt 27,43
Ps 40,8-9 – Heb 10,7
Ps 41,10 – Jn 13, 18
Ps 45, 7 – Heb 1,8
Ps 69,10 – Jn 2,17
Ps 110,4 – Heb 7,17
Ps 118,22 – Mt 21,42
Ps 118,26 – Mt 21,9