Avtor: Thomas Reese  |  Jun. 26, 2015
Vir: https://ncronline.org/blogs/faith-and-justice/readers-guide-laudato-si

Ena izmed čudovitih stvari okrožnice 'Laudato si' je dejstvo, da je napisana v nezahtevnem stilu. Ni napisana kot akademska razprava, kot mnoge okrožnice v preteklosti. Vsak, kdor lahko bere časopis, lahko bere tudi to okrožnico in se obogati z njo. Res gre za dobrih 120 strani branja, torej za okrog 40.000 besed, a vseh šest poglavij teče gladko. Ne gre za zahtevno branje.
Okrožnica je odlična za osebno branje in premišljevanje, a še boljše je, če jo prebiramo skupaj. Branje in razpravljanje ob okrožnici v skupini je nekako v duhu okrožnice same, saj papež v njej večkrat kliče k dialogu.
Ni potrebno čakati na škofe in duhovnike, da pripravijo materiale za premišljevanje ob okrožnici. Vsak lahko povabi svojega prijatelja in se skupaj z njim poglobi v njeno vsebino.
Vplivno območje okrožnice 'Laudato si' sega znatno preko meja Katoliške Cerkve. Okoljevarstveniki in znanstveniki so sprejeli dokument. Tudi nekatoliške Cerkve in cerkvene skupnosti so pripravljene na razpravo o okrožnici, kar bo prispevalo tudi k ekumenskemu in medverskemu dialogu.
Tukaj je vodnik za branje okrožnice z vprašanji, ki bodo pomagala pri samem branju. Predlagamo, da se lotite branja po poglavjih – zaradi bogastva vsebine. Vprašanj je veliko. Uporabite tiste, ki vam pomagajo; ni potrebno odgovoriti na vsa.

UVOD

Papež začne okrožnico z navajanjem besed, ki so jih prejšnji papeži in drugi verski voditelji izrekli o okolju. Pravi: »Sestra Zemlja se pritožuje zaradi zla, ki ji ga povzročamo z neodgovorno rabo in zlorabo dobrin, s katerimi jo je obdaril Bog«. 

VPRAŠANJA:

1. Kje vidiš, da smo prizadeli sestro Zemljo? (2)
2. Kaj meniš zakaj le redki vedo, da so bl. Pavel VI., sv. Janez Pavel II. in Benedikt XVI. govorili o okoljskih vprašanjih? (4-6)
3. Sv. Frančišek Asiški je zavetnik okolja in ekologije. Kaj je na njem tako privlačnega s tega vidika? (10-12)
4. Papež Frančišek konča uvod s pozivom po zavarovanju našega skupnega doma in iskanju vzdržnega in celostnega razvoja (13-16). Kakšen je tvoj odziv??
   
   1. POGLAVJE: KAJ SE DOGAJA Z NAŠIM DOMOM

Papež Frančišek trdno verjame, da je potrebno najprej pogledati dejstva, da bi lahko razumeli problem. Prvo poglavje predstavlja znanstveno soglasje o klimatskih spremembah skupaj z opisom ostalih groženj okolju, vključno z grožnjami zalogam pitne vode in biotske raznovrstnosti. Hkrati pa pogleda na to, kako degradacija okolja vpliva na človeško življenje in družbo. Na koncu izpostavi svetovno nepravičnost v povezavi z ekološko krizo.

VPRAŠANJA:

1. Kako je onesnaženje vplivalo nate osebno in na tvojo družino?
2. Kaj papež misli z izrazom »kultura odmetavanja« (22)? Se strinjaš z njim? Zakaj?
3. Kaj papež misli, ko pravi »podnebje je skupno dobro«(23)?
4. Kaj je dokaz, da se klimatske spremembe dogajajo in da so posledica človeške aktivnosti (23)? Kaj bodo njihove posledice?
5. Papež pravi, da je dostop do pitne vode osnovna in univerzalna človekova pravica, a vendar mnogi ubogi nimajo dostopa do nje (27-31). Zakaj je tako? Kaj lahko storimo?
6. Zakaj papež pravi, da je biotska raznovrstnost pomembna (32-42)? Kakšne so grožnje biotski raznovrstnosti?
7. Kakšni so vplivi na človeška življenja s strani propadanja okolja, sedanjega modela razvoja in kulture odmetavanja (43-47)?
8. Zakaj papež verjame, da se ne moremo primerno boriti proti propadanju okolja, ne da bi bili pozorni na vzroke človeškega in družbenega propadanja (48)?
9. Zakaj papež misli, da je preprosto zmanjševanje stopnje rodnosti med revnimi ni pravična ali primerna rešitev revščine in propadanja okolja (50)?
10. »Predvsem med Severom in Jugom v resnici obstaja 'ekološki dolg'«, je zapisal papež (51). Kaj misli s tem?
11. Zakaj papež meni, da je bil odziv na svetovno ekološko krizo šibak (53)?
    
    2. POGLAVJE: EVANGELIJ STVARJENJA

Papež utemeljuje, da verska prepričanja lahko spodbudijo kristjane, da skrbijo za naravo in najbolj ranljive izmed njihovih bratov in sester. Začne s svetopisemskim poročilom o stvarjenju in potem premišljuje skrivnost vesolja, ki ga vidi kot neprestano razodevanje Božjega. Vse je med seboj povezano in mi, človeška bitja, smo združeni kot bratje in sestre na čudovitem romanju. združuje nas ljubezen, ki jo ima Bog do vsake izmed njegovih stvari, in ki nas združuje tudi v naklonjenosti z bratom Soncem, sestro Luno, sestro reko in materjo Zemljo. Zaključuje z mislijo, da je Zemlja v bistvu dediščina, ki si jo delimo, in katere sadovi so namenjeni v korist vsem.

VPRAŠANJA:

1. Papež Frančišek pravi, da Sveto pismo uči, da je bila harmonija med Stvarnikom, človeštvom in stvarstvom porušena z našim poskusom zavzeti mesto Boga in zavračanjem priznanja naših omejenosti kot posledice naše ustvarjenosti (66). Kaj pomeni poskusiti zavzeti mesto Boga?
2. Kako papež Frančišek interpretira 1Mz 1,28: »Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!««, ki človeštvu poklanja gospostvo nad zemljo (67)? 
3. Kako papež uporablja Sveto pismo, ko z njim podpre svoj pogled, da dar zemlje z njenimi sadovi pripada vsem (71)?
4. Ko premišljuje skrivnost vesolja, kaj papež misli z besedami »Stvarjenje spada v red ljubezni« (77)?
5. Kaj je naša vloga v tem »vesolju, sestavljenem iz odprtih sistemov, ki so med seboj tesno povezani«, kjer lahko »odkrijemoštevilne oblike povezav in sodelovanja« (79)?
6. Papež Frančišek pravi: »Nekako je želel omejiti samega sebe, zato je ustvaril svet, potreben razvoja, v katerem so številne stvari, ki jih imamo ljudje za slabe, nevarne in vir trpljenja, v resnici sestavni del porodnih bolečin, ki nas spodbujajo k sodelovanju s Stvarnikom« (80). Kako to razumeš?
7. Če zadnjega namena drugih stvari ni moč najti v nas, kako se mi in ostale stvari  vklapljamo v Božji načrt (83)?
8. Ob razodetju, ki je vsebovano v Svetem pismu, »obstaja tudi razodevanje Boga v sijanju Sonca in spuščanju noči« (85). Kako si ti izkusil Boga v stvarstvu?
9. Kakšen je tvoj odziv na Hvalnico stvarstva sv. Frančiška (87)?
10. »Krščansko izročilo ni nikoli priznalo absolutne in nedotakljive pravice do zasebne lastnine, poudarjalo pa je družbeno vlogo katerekoli oblike zasebne lastnine« (93). Kdaj je lahko pravica do privatne lastnine podvržena splošnemu dobremu? 
11. Kakšen je bil Jezusov odnos do stvarstva (96-100)?
    
    3. POGLAVJE: ČLOVEŠKE KORENINE EKOLOŠKE KRIZE

Čeprav znanost in tehnologija lahko proizvedeta pomembna sredstva za izboljšanje kakovosti človeškega življenja, sta dala tistim, ki imajo znanje in predvsem gospodarsko moč za njuno izkoriščanje, prepričljivo prevlado nad človeškim rodom in vsem svetom. Papež Frančišek pravi, da smo prevzeli tehnokratsko paradigmo, ki obljublja neomejeno rast. Toda ta paradigma »zida na laži o neskončni dosegljivosti zemeljskih dobrin, ki vodi k njihovemu skrajnemu in celo neomejenemu »izžemanju«. Tisti, ki podpirajo to paradigmo ne kažejo nobenega interesa za bolj uravnotežene ravni proizvodnje, boljšo razporeditev dobrin, skrb za okolje in pravice bodočih generacij. Njihovo vedenje kaže, da je za njih dovolj le maksimiranje dobičkov.

VPRAŠANJA:

1. Kakšen je papežev odnos do tehnologije? Kaj misli z izrazom »tehnokratska paradigma« (101, 106-114)?
2. Kako papež Frančišek utemeljuje, da tehnološki proizvodi niso nevtralni (107, 114) in da »tehnokratski vzorec poskuša prevladati tudi v gospodarstvu in politiki« (109)?
3. Papež pravi: »se ne določijo dovolj hitro gospodarske ustanove in socialni programi, ki bi najrevnejšim omogočili reden dostop do osnovnih virov (109). Kaj misli s tem? Zakaj se to dogaja?
4. Papež poudarja da »trg sam po sebi ne zagotavlja celovitega človeškega napredka in družbene vključenosti« (109). Zakaj to pravi? Se strinjaš?
5. Papež trdi: »Če iščemo zgolj tehnično zdravilo za vsako posamezno ekološko vprašanje, pomeni, da smo ločili stvari, ki so v resnici povezane, najgloblje probleme svetovnega sistema pa pometli pod preprogo« (111). Kaj so, po mnenju papeža Frančiška, resnični in najgloblji problemi globalnega sistema?
6. Papež kliče k razširjenem pogledu (112), pogumni kulturni revoluciji (114). Kako naj bi to izgledalo?
7. Kaj misli papež z izrazom »sodobni antropocentrizem« (115)?
8. Za papeža je »ekološka kriza pokazatelj in zunanji izraz nravstvene, kulturne in duhovne krize moderne dobe« (119). Kaj papež razume pod izrazom »praktični relativizem« (122) in kulturo relativizma (123)?
9. Zakaj papež trdi, da je v vsako zasnovo celostne ekologije nujno vključiti vrednoto dela (124)?
10. Kaj vidi papež kot pozitivne in negativne vidike novih bioloških tehnologij (130-136)?
    
    4. POGLAVJE: CELOSTNA EKOLOGIJA

Razlogi, zaradi katerih je neki kraj onesnažen, zahtevajo analizo delovanja družbe, njenega gospodarstva, obnašanja, njenih načinov dojemanja stvarnosti. Nismo soočeni z dvema ločenima krizama, okoljsko in družbeno, temveč gre le za eno med seboj prepleteno družbeno-okoljsko krizo. Smernice za reševanje terjajo celosten pristop v boju proti revščini, pri vračanju dostojanstva izključenim in tudi pri ukvarjanju z varovanjem narave.

VPRAŠANJA:

1. Zakaj papež trdi » da nismo soočeni z dvema ločenima krizama, okoljsko in družbeno, temveč gre le za eno med seboj prepleteno družbeno-okoljsko krizo« (139)?
2. Kaj naj bi pomenilo imeti »celosten pristop v boju proti revščini, pri vračanju dostojanstva izključenim in tudi pri ukvarjanju z varovanjem narave« (139)?
3. Zakaj papež misli, da je za nas pomembno, da razumemo ekosisteme in naš odnos do njih (140)?
4. Zakaj »se kaže potreba po večji vlogi humanizma, ki poziva različne vrste znanja, tudi gospodarskega, k oblikovanju celovitejših in boj povezovalnih vizij« (141)?
5. Papež govori o »celostni ekologiji«, ki združuje okoljsko (138-140), gospodarsko (141), družbeno (142), in kulturno (143) ekologijo. Kaj to pomeni? Kako naj to deluje?
6. Kako okolje naših domov, delovnih mest in soseščin vpliva na kakovost našega življenja (147)?
7. Kako revščina, prenaseljenost, pomanjkanje odprtega prostora in skromna bivališča vplivajo na revne (149)? Zakaj so tudi to okoljska vprašanja?
8. Kaj papež misli pod izrazom »skupno dobro« (156)?
9. Kaj so posledice gledanja na Zemljo kot na dar, ki smo ga prejeli zastonjsko, in ga moramo deliti z drugimi ter pripada tudi tistim, ki nam bodo sledili (159)?
10. »Čemu smo na svetu? Čemu smo prišli na svet? Čemu delamo in se trudimo? Čemu nas zemlja potrebuje?« (160)?
11. Zakaj papež pravi »Na katastrofalne napovedi zdaj ne moremo več gledati s prezirom in posmehom« (161)? 
12. Kaj papež misli, ko pravi, da je etično in kulturno poslabšanje povezano z ekološkim. (162)?
    
    5. POGLAVJE: NEKAJ SMERNIC IN OBLIK DELOVANJA

Kaj je potrebno storiti? Papež Frančišek kliče k dialogu o okoljski politiki v mednarodnih, narodnih in lokalnih skupnostih. Ta dialog mora vključevati prosojno odločitev – da bodo politiki služili človeški izpolnitvi in ne zgolj ekonomskim interesom.  Prav tako pa vključuje dialog med religijami in znanostjo v skupnem prizadevanju za skupno dobro.

VPRAŠANJA:

1. Beseda »dialog« se ponavlja skozi vse poglavje. Kaj pomeni in zakaj papež meni, da je pomemben?
2. Papež Frančišek govori o potrebi po globalnem soglasju za soočanje s problemi. Zakaj je potrebno in kako ga bomo dosegli (164)?
3. Zakaj papež misli, da »je bilo poindustrijsko obdobje eno izmed najmanj odgovornih v zgodovini človeštva« (165)?
4. Kaj papež vidi kot uspehe in neuspehe globalnega odgovora na okoljska vprašanja (166-169)?
5. Katerim mednarodnim strategijam kot odgovorom na okoljsko krizo nasprotuje papež (170-171) in katere podpira (172-174)?
6. Papež zatrjuje: »Ista logika, ki otežuje sprejemanje drastičnih ukrepov za postopno zmanjšanje globalnega segrevanja, ne dovoli izpeljave načrta za izkoreninjenje revščine« (175). Kakšna je ta logika?
7. »Spričo možnosti neodgovornega izkoriščanja človeških sposobnosti ima vsaka država neodložljivo nalogo, da na lastnem ozemlju načrtuje, usklajuje, nadzoruje in kaznuje«  (177). Kaj to pomeni za Slovenijo?
8. »Še enkrat poudarjam, da se Cerkev ne poteguje za opredeljevanje o znanstvenih vprašanjih, niti za to, da bi nadomestila politiko, temveč vabim k pošteni in jasni razpravi, kajti posamezni interesi ali ideologije škodijo skupni blaginji« (188). Kaj je prava vloga Cerkve v političnih, gospodarskih in okoljskih vprašanjih?
9. Papež je kritičen do mnogih poslovnih praks in nima zaupanja v trg kot mehanizem za varstvo okolja ter vidi pomembno vlogo vlade v regulaciji gospodarstva in zaščiti okolja. Kako se bomo Slovenci odzvali na to? Kako se odzivaš ti?
10. Kaj misli papež, ko pravi: »Da bi vzniknile nove oblike napredka, moramo spremeniti splošni vzorec razvoja« (194)? Kaj je narobe s sedanjim vzorcem? Kako naj bi izgledali novi modeli razvoja?
11. Kakšne so ločene vloge religije in znanosti in kako lahko vodita dialog in delata skupaj (199-201)?
    
    6. POGLAVJE: EKOLOŠKA VZGOJA IN DUHOVNOST

Moramo se spremeniti in razviti nova prepričanja, drže in oblike življenja, vključno z novim življenjskim slogom. To ne zahteva zgolj osebnega spreobrnjenja, temveč tudi občestvene mreže za rešitev kompleksnega položaja, s katerim se danes sooča naš svet. Ključna pri tem je duhovnost, ki nas lahko spodbudi k bolj sočutni skrbi za zaščito našega sveta. Krščanska duhovnost predlaga rast in izpolnitev zaznamovano s skromnostjo in sposobnostjo biti srečen z malim. Ljubezen, prežeta z majhnimi gestami vzajemne skrbi, je civilna in politična ter se čuti v vsakem dejanju, ki je storjeno z namenom graditve boljšega sveta.

VPRAŠANJA:

1. V okrožnici papež povezuje skrb za revne s skrbjo za okolje. Zakaj to počne?
2. Papež je kritičen do potrošniškega načina življenja (204). Zakaj? Kako naj bi izgledal nov stil življenja?
3. Kakšen bi bil lahko politični in gospodarski vpliv široko razširjene spremembe življenjskega sloga (206)?
4. Kakšno vlogo okoljske vzgoje vidi papež pri povečanju ozaveščanja in spreminjanju navad (210-211)?
5. Kaj misli papež, ko govori o ekološki duhovnosti in kako nas ta lahko spodbudi k sočutni skrbi za zaščito našega sveta (216)?
6. Poboljšanje s strani posameznikov ne bo samo po sebi ozdravilo ekstremno zapletenega položaja, s katerim se srečujemo danes, pravi papež. Kakšna je vloga mrež občestev? Vlad?
7. Katere drže spodbujajo duha velikodušne skrbi (220-221)?
8. Upoštevajoč vse probleme, s katerimi se soočamo, kaj daje papežu veselje in mir (222-227)?
9. Ljubezen mora biti družbena in politična, pravi papež. »…Družbena ljubezen nas priganja k misli na velike strategije, ki bi učinkovito ustavile uničevanje okolja in spodbudile kulturo, ki bi s to skrbjo prežela celotno družbo« (231). Kako lahko spodbujamo družbeno in politično ljubezen v Sloveniji?
10. Papež predlaga naj bo naravni svet vključen v naše zakramentalno in duhovno življenje (233-242). Kako to doživljaš?
11. Kako bo ta okrožnica spremenila tvoje življenje?