"Vzemi! Beri!"
Ti dve preprosti besedi sta sv. Avguština – v času, ko so ga še močno privlačile prazne stvari tega sveta, a je že slutil, da lahko samo Bog izpolni njegovo hrepenenje po sreči – privedle do srečanja s Svetim pismom. Zanimivo je, da besedi niti nista bili namenjeni njemu - slišal jih je na enem izmed sprehodov – a sta močno pretresle njegovo srce. A vse to je bil šele začetek…
Tudi mi, stojimo na začetku: začetku novega leta, morda pa celo na začetku novega življenja…
Morda ste se že naveličali neprestanega poslušanja mojih povabil: »Sveto pismo! Berite Sveto pismo! Kupite Sveto pismo…« Moje besede res znajo biti nadležne in niti niso najpomembnejše. Z njimi vas želim le usmeriti v svet Božje besede, v čudovito pustolovščino življenja z Bogom, ki po Svetem pismu govori vsakemu človeku osebno. Z vsakim izmed vas se bom veselil novih odkritij, živih srečanj in nepozabnih doživetij, ki jih je Gospod pripravil za tiste, ki v veri vstopajo v svet Njegove besede.
Prosim vas, ne zamahnite z roko: »Kar potrebujem, že vem! Čemu bi izgubljal čas…« Ne bodimo podobni človeku, ki je do kolen stopil v ocean in misli, da sedaj ve, kaj je morje. Da, prav takšni smo – stojimo na bregu Božje besede in s korakanjem sem ter tja okušamo »dvajset centimetrov« njene globine. Saj niti zaplavali še nismo! Kako globoka je sveta Božja beseda, koliko čudovitih srečanj z Bogom skriva v sebi. Resda jo slišimo pri vsaki maši, nekateri jo premišljujemo tudi doma, a prebiranja Pisma, ki ti ga je poslala ljubljena Oseba se ne naveličaš, vse dokler se ta Oseba živa ne pojavi pred teboj.
Božja beseda je ogenj, ob katerem se lahko ogrejemo, je luč na naših poteh, je meč, ki globoko v naši notranjosti loči dobro od slabega, je voda, ki pogasi žejo, seme, ki rodi sad…
Zakaj torej vzeti Sveto pismo v roke in brati?
Ker se bom v njem, če ga bom bral z vero, srečal z Gospodom Jezusom Kristusom, ga še bolje spoznal in vzljubil. In kdor spozna Boga in ga resnično vzljubi, stopi na pot blagoslova in sreče zase in za tiste, ki jih ljubi.
»Vzemi! Beri!« Tokrat so te besede namenjene tebi!
Koliko lepote je v tebi!
Kako čudovito me Bog nagovori po tebi:
v psalmih, prerokih, apostolih.
V tebi najdem čudovite niti Božjih misli,
ki jih vtkem v svoje življenje,
in glej, kako lepa preproga nastaja!
Kot da Bog od vekomaj misli le name
in te je, Pismo, napisal le zame…
Kadar sem v stiski,
v tebi najdem moč in tolažbo;
kadar sem srečna, zahrepenim
po Božji besedi kot nevesta po ženinu.
V tebi je toliko sonca, življenja,
upanja, modrosti, ljubezni,
da lahko vsakdo v tebi najde
dovolj hrane za svojo dušo
in svoje srce
in mu ni treba iskati
praznega modrovanja
učiteljev in gurujev z Vzhoda.
Vsak, ki prebira tebe,
začuti mir, srečo, veselje,
saj nam po tebi govori Bog,
naš Oče.
Iz tebe so umetniki črpali
navdihe za svoja dela.
Že skoro dva tisoč let
neštetim rodovom
odkrivaš smisel življenja
in pravo pot.
Zato te imenujemo
Knjiga vseh knjig,
vseh časov in vseh ljudi.
(Suzana Belcijan)