Sveti Bonaventura (1221–1274)

V svoji okrožnici o Srcu Jezusovem papež Pij XII. dvakrat omenja Sveti Bonaventura in ga uvršča v skupino slavnih oseb, ki so vplivale na širjenje pobožnosti do Srca Jezusovega v redovnih družbah. Nekateri menijo, da bi ga mogli imenovati celo doktorja ali učitelja Srca Jezusovega.

Na praznik Srca Jezusovega je Cerkev v brevirju za drugo branje izbrala prav Bonaventurovo razmišljanje o Srcu Jezusovem.

Besedilo je vzeto iz njegove knjige »Les življenja«.

Sveti Bonaventura piše:

• »Da bi iz strani na križu visečega Kristusa skrivnostno prišla sveta Cerkev (kot je prišla prva žena iz strani spečega Adama), da bi se dopolnila prerokba:
• Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli, je božja previdnost dopustila, da je eden od vojakov s sulico prebodel njegovo srce, da bi iz njega privrela kri in voda; da bi se odprl ta vrelec odrešenja in milosti in postal vsemu občestvu Cerkve živa voda, tekoča v večno življenje ... K temu viru življenja in luči prihíti torej, poln goreče želje, kdorkoli si, ki si se posvetil Bogu ... Kajti iz svoje izkušnje moremo pričevati, da je v tebi vir vsega življenja in da nam v tvoji luči vse postaja svetlo.«

Bonaventura se sklicuje na svojo izkušnjo, da je v Srcu Jezusovem vir vsega življenja in da nam v njegovi luči vse postaja svetlo. Češčenje Srca Jezusovega je po Bonaventurovih besedah vrelec odrešenja in milosti.

• Sveti Bonaventura je bil učenec svetega Frančiška Asiškega, ki je bil velik častilec Kristusovih ran, še posebno njegove prebodene strani.
• Asiški ubožec je imel sam Kristusove rane na svojem telesu, a izraza 'Srce Jezusovo' še ni uporabljal. To je napravil šele sveti Bonaventura.

Papež Pij XII. pa navaja v okrožnici o Srcu Jezusovem naslednjo Bonaventurovo misel iz svetnikove knjige »Skrivnostna vinska trta« (Vitis mystica):

• »Zato je bilo ranjeno (tvoje Srce), da bi po vidni rani videli nevidno rano ljubezni.«

Za sveti Bonaventura je Srce Jezusovo že čisto jasno simbol Jezusove ljubezni. V navedenem delu Bonaventura zatrjuje, da je bila ljubezen v srcu učlovečenega Boga popolna, celotna in neprestano nova.

 Iz tega logično sklepa, da mora biti taka tudi naša ljubezen do Jezusa. Znane so Bonaventurove besede:

• »Kdo tega ranjenega Srca ne bi mogel ljubiti? Kdo tako ljubečega Srca ne bi vzljubil z ustrezno ljubeznijo?«

Neki redovnici je svetoval, naj se s svojimi rokami ne le dotakne Jezusovih ran, ampak naj preprosto vstopi v Jezusovo Srce.

S tem ji je želel povedati, naj se na nek način v svoji notranji naravnanosti poistoveti z naravnanostjo Jezusovega Srca.

Tudi v svoji knjigi »Skrivnostna vinska trta« Bonaventura priporoča, naj bi bivali, stanovali v Jezusovem Srcu. Dobesedno piše:

• »O kako dobro in prijetno je bivati v tem Srcu!«

Sad češčenja Srca Jezusovega mora biti tudi globlje poistovetenje našega srca z Jezusovim Srcem.