»Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje« (Mt 3,17)

Po krstu postaja Božja milost zgodovinska resničnost. Božična obljuba človeku, da želi biti Bog zanj Emanuel – »z vami vse dni konca sveta« (Mt 28,20) - je temelj novega življenje Jezusovih učencev vseh časov. V odlomku o Jezusovem krstu zazveni ena najlepših izjav Svetega pisma, ki v ušesih in srcu bralcev ne neha odmevati: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje«. V moči te besede nastopi Jezus svojo življenjsko pot iz Galileje v Jeruzalem; v moči te besede je ozdravljal bolne, bil usmiljen z lačnimi in je začutil stisko grešnikov; v moči te besede ga ni podlegel Skušnjavcu v puščavi, ni sprejel kompromis preračunljivega Petra pri Cezareji Filipovi in ni stopil s križa kot Izraelov kralj. V moči te besede postane njegov krik na križu: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mr 15,34), izpoved zvestobe Očetu in svetu, ki jim je »izkazal ljubezen do konca« (Jn 13,1). V moči te besede se odprejo človeku oči za Čudežno – za milosti krsta v njegovem življenju. Šele v izkustvu, da me ima Bog rad, da je vesel mojega življenja, postaja krstna milost v meni sila, ki spreminja. To izkustvo je spremenilo farizeja Pavla v apostola narodov: »Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe« (Gal 2,20). In to je sila, ki premaga svet!

                                                                                  (Maksimiljan Matjaž)




Dodatne informacije