Pismo Hebrejcem 12. poglavje, 1-7
Ker nas torej obdaja tako velik oblak pričevalcev, tudi mi odstranimo vsakršno breme in greh, ki nas zlahka prevzame, ter vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka. Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola. Pomislite vendar nanj, ki je od grešnikov pretrpel tolikšno nasprotovanje, da se v svojih dušah ne boste utrudili in omagali.Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh. Pozabili ste na spodbudo, ki vam govori kakor sinovom:
Moj sin, ne zaničuj Gospodove vzgoje
in ne omaguj, kadar te kara.
Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja,
in tepe vsakega sina, ki ga sprejema.
Ko vas vzgaja, zdržite, saj Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi strogo vzgajal?
Ko vas vzgaja, zdržite, saj Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi strogo vzgajal?